Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3569cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0x
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Pdp 402/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.09.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonita odpoved - sodna razveza - denarno povračiloDokazni oceni o tem, ali je tožnik obvestil toženko o razlogu za odsotnost od 6. 11. 2020 od 8.00 ure do 13. 11. 2020, pritožba zmotno očita kršitev 8. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče zaključka, da ni kršil obvestilne dolžnosti, ni oprlo le na njegovo izpoved, ampak je upoštevalo tudi izpoved A.A.. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi izpodbijane sodbe, da za zakonitost odpovedi ni bil izpolnjen tudi pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ki zahteva, da upoštevaje vse okoliščine in interese obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pritožba zatrjuje obstoj pogoja s sklicevanjem na izpoved A.A., da je v času tožnikove odsotnosti breme padlo nanj in sodelavce tako, da je A.A. delal nadure, čez nekaj dni pa zaprosil za pomoč iz proizvodnje; s tem so se po navedbi pritožbe preprečile posledice, ki bi jih sicer lahko povzročila odsotnost tožnika. Te okoliščine po oceni pritožbenega sodišča ne morejo...
VSRS Sklep VIII DoR 115/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.09.2021predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predlogaVrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
VSRS Sklep VIII DoR 145/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.09.2021predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitviVrhovno sodišče ugotavlja, da pogoj iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo predlog za dopustitev revizije.
VSRS Sklep VIII DoR 170/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.09.2021predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitviPredlog se zavrne.
VSRS Sklep VIII DoR 149/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.09.2021predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitviPredlog se zavrne.
VDSS Sodba Pdp 391/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.09.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - izguba zaupanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaKljub temu, da je kršitev neodzivnost in spanje na delovnem mestu dne 13. 9. 2019 enkraten dogodek, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se tožnik na jok uporabnice ni odzval, čeprav bi se skladno s strokovno prakso moral, ne glede na njeno diagnozo. Glede na to, da je imel odmor za malico že pred tem, ko si je kuhal testenine, mu sodišče utemeljeno ni verjelo, da je ves ta čas koristil odmor za malico. Pravilno je tudi ugotovilo, da si je tožnik sicer lahko med odmorom za malico spočil oči, s katerimi je imel zaradi leč probleme, vendar pa bi moral najprej poskrbeti za uporabnike in ker tega ni storil, je vsaj iz hude malomarnosti kršil delovne obveznosti iz delovnega razmerja. Tudi, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik tega dne na delovnem mestu ni spal, je že sama neodzivnost na jok uporabnice huda kršitev delovnih obveznosti, saj so bili zdravstveni delavci v okviru nočne izmene dolžni najprej poskrbeti za uporabnike in šele po tem za...
VDSS Sodba Pdp 382/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.09.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - alkoholiziranost - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznostiPritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 7. 2020, ni prepozna. ZDR-1 določa, da mora delodajalec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga (drugi odstavek 109. člena ZDR-1). Kdaj delodajalec ugotovi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja dejansko ugotovitev, vendar se v zvezi s tem ni mogoče izogniti in spregledati tudi pravne opredelitve posameznih razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca iz 110. člena ZDR-1, saj je tudi ta opredelitev lahko pomembna pri presoji o tem, kdaj je delodajalec takšen razlog ugotovil. Ugotovitev razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja seznanitev z dejansko podlago, ki omogoča subsumcijo dejstev pod pravno normo - v tem primeru opredelitev razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS Sodba Pdp 343/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.09.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - tatvina - aprehenzijska teorijaSodišče prve stopnje je upoštevajoč aprehenizijsko teorijo zaključilo, da je tožnik s svojim naklepnim ravnanjem, za katero ni imel navodil delodajalca (kršitev 34. člena ZDR-1), izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja tatvine, s čimer pritožbeno sodišče soglaša. S tem, ko je dva soda kurilnega olja naložil v kombi in ju nameraval odpeljati iz B., je vzel tujo premično stvar, do katere je imel dostop zaradi sklenjenega delovnega razmerja s toženko. Zato je zaključek, da je tožnik storil kršitev iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, materialnopravno pravilen.
VDSS Sodba Pdp 260/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.09.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - neupravičena odsotnost z delaKer je tožena stranka v 169. členu ZDR-1 imela ustrezno podlago za odreditev druge vrste dela tožnici, je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je tožnica odklonila (zakonito) odrejeno delo in s tem namenoma ali iz hude malomarnosti huje kršila svoje obveznosti. Pravilen je zaključek, da tožnica ni dokazala, da bi toženko obvestila o razlogih za svojo odsotnost od 5. 5. 2020 dalje niti ni zatrjevala, da tega ne bi mogla storiti. Zato sta podana oba zatrjevana razloga za izredno odpoved, tožnica pa v pritožbi ne nasprotuje ugotovitvi obstoja drugega pogoja za njeno zakonitost iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 384/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.09.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaTožnik je prihod v službo v alkoholiziranem stanju priznal, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 377/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.08.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaTožnica zmotno vztraja, da bi bilo treba njenega nadrejenega (C.C.- vodja toženkine enote oziroma predsednik IK v A.), ki je bil s spornima sporočiloma seznanjen takoj (14. 2. 2020 oziroma 3. 2. 2020 - s strani izvedenke), šteti kot delodajalca, kar naj bi privedlo do zaključka o prepozno podani odpovedi. Sodišče prve stopnje je za delodajalca pravilno štelo generalnega direktorja toženke. Ni relevantno, da ta posluje v B. in s tožnico nima operativnega stika. Jasna sodna praksa v zvezi s podobnim pravnim vprašanjem (koga šteti za delodajalca pri podaji izredne odpovedi) je izoblikovana npr. glede predstojnika policije. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi razlogovalo podobno.
VDSS Sodba Pdp 310/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.08.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja - nezakonita odpoved - izguba zaupanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razvezaNa podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje sklenilo, da ni izkazan znak malomarnega opravljanja lekarniške dejavnosti po 182. členu KZ-1, tj. občutno poslabšanje zdravja, saj tožena stranka ni dokazala, da je prav zaradi ravnanja tožnika prišlo do občutnega poslabšanja zdravja pacientke. Zavzelo je še materialnopravno stališče, da tožnik ni ravnal hudo malomarno, pač pa le z navadno malomarnostjo ter da ne gre za hudo kršitev glede na okoliščine, v katerih je bila ta storjena, prav tako pa tudi ni podan pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, da ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. V tem delu je materialno pravo pravilno uporabljeno. Pravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik očitano kršitev storil s hujšo obliko malomarnosti, zato je pravilna odločitev, da izredna odpoved ni utemeljena niti po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ob tehtanju...
VDSS Sodba Pdp 321/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.08.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev delovne obveznostiTožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi z dne 7. 10. 2019 ker je tožnik v nasprotju s predpisi dne 30. 8. 2019 z delavko A.A. sklenil pogodbo o zaposlitvi za opravljanje dela na delovnem mestu učitelj v oddelku podaljšanega bivanja z dne 29. 8. 2019 za določen čas od 1. 9. 2019 do 17. 9. 2019. Za sklenitev zaposlitve za določen čas ni bilo zakonsko določenih razlogov, saj je šlo za trajno potrebo po opravljanju dela na tem delovnem mestu. Nato pa je dne 16. 9. 2019 sklenil pogodbo o zaposlitvi na tem delovnem mestu sam s seboj, čeprav je pogodbo na strani tožene stranke podpisala pomočnica ravnatelja, ki pa za to ni imela pisnega pooblastila tožnika kot ravnatelja, ker je sklepanje delovnih razmerij v izključni pristojnosti ravnatelja. Tako je z A.A. sklenil pogodbo o zaposlitvi načrtno in izključno z namenom, da bi lahko na delovnem mestu učitelj podaljšanega bivanja z 18. 9. 2019 zaposlil sebe, kar je tudi storil. S tem pa je naklepoma ali...
VDSS Sodba Pdp 228/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.08.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - huda malomarnostZmotno je stališče pritožbe, da tožničina udeležba na zasebnem družabnem dogodku v prostem času ne more pomeniti kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka, ki letno izvede za več kot 100 milijonov EUR javnih naročil, od tožnice utemeljeno pričakovala, da se bo kot vodja Oddelka za javna naročanja in kot predsednica strokovnih komisij v postopkih javnega naročanja tudi v zasebnem življenju vzdržala ravnanj, ki bi vzbujala dvom v njeno nepristranskost in integriteto. Ta obveznost, ki ne glede na veliko število pogodbenih partnerjev tožene stranke ni nesorazmerna ali neživljenjska, je izrecno določena tudi v Kodeksu ravnanj pri toženi stranki, zato pritožba neutemeljeno uveljavlja, da se nasprotje interesov in kršitve nepristranskosti, verodostojnosti in integritete po določbah ZJN-3 in ZIntPK ugotavljajo le v konkretnem postopku javnega naročila.
VDSS Sodba Pdp 362/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.08.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnikaSodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je tožnik dne 5. in 10. 3. 2020 kršil navodila pristojnega zdravnika in navodila iz izdanih odločb imenovanega zdravnika ZZZS ter Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik v času bolniškega staleža najmanj dne 5. 3. 2020 in 10. 3. 2020 užival alkoholne pijače (pivo) in to v večjih količinah, pri čemer je tožnik v izpovedi potrdil, da se je oba dneva v lokalu nahajal 3 do 4 ure. Iz pisnih navodil zdravnice o ravnanju tožnika v času bolniškega staleža z dne 12. 3. 2020 izhaja, da je zdravnica tožniku dovolila sprehode v kraju bivanja. S tem, ko se je tožnik več ur nahajal v lokalu (četudi tam ne bi pil alkoholnih pijač) je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je ravnal v nasprotju z navodili zdravnice, saj posedanje v lokalu ne sodi v kontekst zdravljenja.
VDSS Sklep Pdp 267/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.08.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedenec - pravica do izjave - zavrnitev dokazovObrazložitev sodišča prve stopnje, da dokazni predlog za postavitev izvedenca psihiatrične stroke (ki se je nanašal na tožničino psihično stanje v februarju 2020, ko je izostala z dela) ni potreben, ker je bila tožnica po presoji sodišča sposobna komuniciranja in zmožna podati prijavo letnega dopusta zakoniti zastopnici toženke, ne predstavlja utemeljenega razloga za zavrnitev dokaznega predloga tožnice. Sodišče namreč nima strokovnega znanja za presojo psihičnih stanj (243. člen ZPP).
VDSS Sodba Pdp 328/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.08.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - zagovor - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanjaZa presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnika obveščena generalna direktorica policije in ne npr., kdaj je bila obveščena Policijska uprava C.. Ni pomembno, kdaj za kršitev izvejo drugi zaposleni pri toženki, ki ima razvejano mrežo policijskih uprav, temveč kdaj se je seznanil predstojnik policije.
VDSS Sodba Pdp 364/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.08.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izguba zaupanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznostiČetudi torej sodišče bistvenih odstopanj od običajne obravnave prometnih nesreč ni ugotovilo, je ocenilo, da bi se tožnik ob pomanjkljivi prijavi škode, ob dejstvu, da je bila škoda tako velika, da sta bili obe vozili ocenjeni kot totalka, pri čemer pa udeleženki prometne nesreče policije nista poklicali, moral vsaj posvetovati z ostalima članoma komisije, preden je pripravil podpis sporazumov, zaradi česar je ravnal malomarno oziroma opustil pričakovano skrbnost cenilca.
VDSS Sklep Pdp 372/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.08.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vrnitev nazaj na delo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - razveljavitev sodbePritožbeno sodišče se v celoti strinja s pritožbo, da v okoliščinah, ki jih je izpostavilo sodišče prve stopnje, ni podlage za zaključek, da tožničina vrnitev na delo k tožencu ne bi bila možna. Pritožba pravilno navaja, da je odločitev o sodni razvezi (bistvo katere je, da se toženec na tožnico - finančno računovodsko delavko - ne more zanesti) pravzaprav v nasprotju z razlogi, na katerih temelji ugotovitev o nezakoniti izredni odpovedi. Toženec namreč ni dokazal odpovednega razloga iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (da tožnica v času bolniškega staleža ni spoštovala navodil osebne zdravnice), posledično pa tudi ne izgube zaupanja zaradi očitane kršitve. Odpoved je torej bila ugotovljena za nezakonito iz jasnih vsebinskih razlogov - zaradi neobstoja odpovednega razloga, ne npr. šele ob uporabi prvega odstavka 109. člena ZDR-1 ali iz kakšnega postopkovnega oziroma formalnega razloga. V obravnavani zadevi torej ne pride v poštev sklepanje,...
VDSS Sodba Pdp 373/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.08.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listinPritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je tožnik z očitanim in ugotovljenim ravnanjem naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Za hujšo kršitev bi šlo tudi v primeru, če bi sledili tožnikovim navedbam, da je (le) izpolnil naročilnico in na njeni podlagi prevzel ter prodal pnevmatike, saj je nakup pnevmatik pri toženki osebna ugodnost posameznega delavca. Tako pa je tožnik izpolnil naročilnico B.B., ki pnevmatik ni naročil, ponaredil njegov podpis, nato prevzel pnevmatike in jih prodal. Ravnal je z namenom, da si pridobi premoženjsko korist (razliko med ceno pnevmatik, ki je bila odtrgana B.B., in ceno, za katero je pnevmatike prodal). Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 in kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, pri čemer bi lahko šteli, da je ponarejanje listin kot sredstvo za goljufijo konzumirano v tem kaznivem dejanju.

Izberi vse|Izvozi izbrane