<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep VIII DoR 149/2021-6

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Delovno-socialni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2021:VIII.DOR.149.2021.6
Evidenčna številka:VS00049901
Datum odločbe:14.09.2021
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Sodba Pdp 187/2021
Datum odločbe II.stopnje:25.05.2021
Senat:mag. Marijan Debelak (preds.), Borut Vukovič (poroč.), Samo Puppis
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi

Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožniku podala tožena stranka, kakor tudi zahtevek, da se toženi stranki naloži, da tožniku za čas nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi izplača mesečno plačo v višini 5.723,36 EUR bruto, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakokratne zapadlosti posameznega mesečnega zneska plače dalje do plačila, kot tudi ostale prejemke, ki bi tožniku šli, če mu ne bi nezakonito prenehalo delovno razmerje, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti posameznega prejemka do plačila, vse to do 10. 10. 2020. Odločitev temelji na stališču, da je tožena stranka dokazala vse tri očitke iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Prvi očitek se nanaša na to, da je tožnik zlorabil svoja pooblastila direktorja področja vzdrževanja in ni spoštoval navodil delodajalca v zvezi z organizacijo in zbiranjem sredstev od pogodbenih izvajalcev in dobaviteljev tožene stranke za kritje stroškov glasbenega darila (nastop skupine Plavi orkestar). Drugi očitek se je nanašal na organiziranje kolegija področja vzdrževanja na lokaciji izven poslovnih prostorov družbe, s čimer je tožnik prekoračil svoja pooblastila in prekršil varnostno politiko družbe in bi s svojim ravnanjem lahko omogočil dostop do poslovnih skrivnosti družbe nepooblaščenim osebam. Tretji očitek je bil, da je tožnik kot vodilni delavec upravi prikrival informacije v zvezi s strokovno ekskurzijo z ogledom tovarne Ferrari, ki je bila najprej mišljena kot brezplačna ekskurzija in je šele po razkritju brezplačne narave ekskurzije pri organizatorju dosegel, da je ta izdal račun, s čimer je poskušal ustvariti vtis in zavesti upravo, da je bilo ves čas predvideno, da bodo udeleženci sami plačali stroške udeležbe na ekskurziji. Sodišče je zaključilo, da je tožnik s temi ravnanji kršil svoje obveznosti iz 33., 34., 36. in 37. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013), z drugi kršitvijo pa tudi obveznosti iz 38. člena ZDR-1.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči prvostopenjskega sodišča.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik predlagal dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj:

– ali predstavlja ravnanje pritožbenega sodišča, ki tako kot prvostopenjsko, ni upoštevalo pričanja A. A., ki je po mnenju tožnika ključna v zvezi s prvim očitkom, absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99), oziroma ali je takšno ravnanje sodišča odstop od načela materialne resnice (7. člen ZPP);

– ali predstavlja subjektivna ocena sodišča identičnih ravnanj (ravnanja tožnika in predsednika uprave tožene stranke) glede na določila 12. člena Statuta tožene stranke absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 339. člena ZPP;

– kdo lahko ugotavlja, kaj je poslovna skrivnost v posameznem podjetju, ali pa je v skladu z načelom zakonitosti to potrebno natančno, definirati v aktih pravne osebe oziroma tožene stranke;

– ali v primeru, da pravna oseba oziroma podjetje, tega ne definira natančno, lahko sodišče, ki mora slediti določilu 28. člena Ustave RS, samo določi oziroma razloži nedefinirana določila nekega podjetja oziroma pravne osebe oziroma ta določila razlaga na škodo tožnika;

– ali je lahko v opisu očitkov, naslovljivih na tožnika, podana ocena, da tožnik ni pravilno ocenil narave informacij, ki naj bi se podajale na kolegiju, kar pomeni, da je ravnal malomarno;

– ali predstavlja očitano ravnanje tožnika kršitev delovnih obveznosti, ki jo je mogoče storiti zgolj naklepno;

– ali predstavlja ravnanje sodišča, ki je očitno napačno ocenilo obliko tožnikove krivde, absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 339. člena ZPP;

– ali je v pristojnosti sodišča, da ugotavlja, kaj je poslovna skrivnost določene pravne osebe, ali pa mora pravna oseba to v svojih pravnih aktih v skladu z načelom zakonitosti natančno opredeliti;

– ali v primeru, da sodišče samo definira vsebino poslovnih skrivnosti, to pomeni absolutno kršitev določb pravdnega postopka po 339. členu ZPP;

– ali pomeni ravnanje pritožbenega sodišča, ko je samo v napadeni sodbi, predrugačilo očitke iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ugotovilo, da naj bi tožnik od podrejenih zaposlenih zahteval udeležbo na ekskurziji, dejansko pa je bil očitek, ki je letel na tožnika, da je podpiral udeležbo na ekskurziji, odstop od objektivne identitete med očitki iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi in sodbo;

– ali tako ravnanje sodišča pomeni absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

– ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni ocenilo dokaza, ki ga je predložil tožnik (posnetek govorjenja B. B.).

4. Predlog ni utemeljen.

5. V skladu s prvim odstavkom 367.a člena ZPP sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v primerih:

– če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča;

– če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna;

– če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče RS na podlagi drugega odstavka 367.č člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

7. Odločitev je sprejelo soglasno.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 33, 34, 36, 37, 38
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.11.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUxNDYx