<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDSS Sodba Pdp 373/2021
ECLI:SI:VDSS:2021:PDP.373.2021

Evidenčna številka:VDS00049083
Datum odločbe:10.08.2021
Senat:mag. Biserka Kogej Dmitrovič (preds.), mag. Tanja Pustovrh Pirnat (poroč.), Elizabeta Šajn Dolenc
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listin

Jedro

Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je tožnik z očitanim in ugotovljenim ravnanjem naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Za hujšo kršitev bi šlo tudi v primeru, če bi sledili tožnikovim navedbam, da je (le) izpolnil naročilnico in na njeni podlagi prevzel ter prodal pnevmatike, saj je nakup pnevmatik pri toženki osebna ugodnost posameznega delavca. Tako pa je tožnik izpolnil naročilnico B.B., ki pnevmatik ni naročil, ponaredil njegov podpis, nato prevzel pnevmatike in jih prodal. Ravnal je z namenom, da si pridobi premoženjsko korist (razliko med ceno pnevmatik, ki je bila odtrgana B.B., in ceno, za katero je pnevmatike prodal). Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena KZ-1 in kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, pri čemer bi lahko šteli, da je ponarejanje listin kot sredstvo za goljufijo konzumirano v tem kaznivem dejanju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek (1) za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 9. 2020, ki jo je toženka podala tožniku, (2) ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 14. 9. 2020, ampak je trajalo do izdaje sodbe sodišča prve stopnje; (3) da se toženki naloži, da tožnika za čas od 15. 9. 2020 do izdaje sodbe sodišča prve stopnje prijavi v zavarovanja, od bruto plače v višini 2.176,76 EUR odvede davke in prispevke ter tožniku izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za znesek prejšnjega meseca do plačila; (4) da se toženki naloži od bruto denarnega povračila v višini 6.530,28 EUR odvod davkov in prispevkov ter plačilo neto zneska z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude; (5) da se toženki naloži plačilo stroškov postopka tožnika z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka I izreka). Odločilo je, da stroški postopka tožnika bremenijo proračun Republike Slovenije (točka II izreka).

2. Zoper zavrnilni del navedene sodbe (točka I izreka) se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da v njegovem ravnanju ni znakov kaznivih dejanj. Pred sodiščem prve stopnje je izpovedal, da je v naročilnico 14. 7. 2020 le vnesel podatke, ki jih je prejel od A.A.. Naročilnica je že bila podpisana. A.A. je opravičil tožnika pred toženko. Zaslišan kot priča je izpovedal, da je šlo za njegovo napako. Priča B.B. je izpovedal, da tožnika ne pozna. Sodišče prve stopnje je zmotno ugotovilo, da je tožnik ponaredil podpis B.B. in da je lažno prikazoval dejanske okoliščine. Tožnik je bil prepričan, tako mu je zagotovil A.A., da je s B.B. vse dogovorjeno. Ni naklepno ali iz hude malomarnosti kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno upoštevalo vsebino zapisnika z dne 27. 8. 2020, ki ga tožnik ni podpisal. Vsebino je prerekal. Niso ga vprašali, ali je on podpisal naročilnico, ampak le, ali jo je izpolnil. Tožnik jo je izpolnil, pri čemer jo je izpolnil, kot mu je rekel A.A.. A.A. je imel podatke od delavcev, ki jim je bil nadrejen, tudi od B.B.. Tožnik je ravnanje obžaloval in obljubil, da ga ne bo ponovil, o čemer je izpovedala priča C.C.. Svoje ravnanje je pojasnil, A.A. ga je opravičil. Priča D.D. je potrdila, da tožnik ni bil predhodno obravnavan zaradi nepravilnosti pri delu. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je prestrog ukrep. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe tožnika. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno utemeljeno odločitev.

6. Sodišče prve stopnje je utemeljeno presodilo, da je toženka tožniku podala zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, določenih v 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), v kateri mu je očitala, da je 14. 7. 2020, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil premoženjsko korist, v imenu in za račun sodelavca B.B. brez njegove vednosti ali odobritve izpolnil naročilnico za pnevmatike, ponaredil njegov podpis, nato pa pnevmatike v njegovem imenu prevzel in prodal.

7. Tožnik v pritožbi sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da je zmotno ugotovilo za odločitev bistvena dejstva. Pri ugotavljanju dejstva, ali je tožnik podpisal naročilnico za pnevmatike – ali je na naročilnici ponaredil podpis B.B., pravilno ni sledilo izpovedi tožnika in priče A.A., ki sta bili, kot je pojasnilo v izpodbijani sodbi, nekonsistentni in neskladni z drugimi dokazi. V nasprotju s tožnikom, ki je v svoji izpovedi priznal, da je izpolnil naročilnico, je priča A.A. izpovedal, da naročilnice ni izpolnil tožnik, ampak on sam. Sodišče prve stopnje je kot listinski dokaz upoštevalo predložen zapisnik pogovora s tožnikom z dne 27. 8. 2020, ki mu tožnik neutemeljeno odreka verodostojnost iz razloga, ker ga ni podpisal. Da je tožnik povedal, kot je navedeno v zapisniku, da je sam izpolnil naročnico in jo podpisal, sta potrdili zaslišani priči D.D. in C.C., ki sta bili prisotni v pogovoru. Dejstvo, da B.B. ni soglašal z naročilom, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo iz njegove izpovedi, ko je bil zaslišan kot priča. Pravilno je ovrglo tožnikovo navedbo, da je bil prepričan, da je s B.B. vse dogovorjeno. Sporne pnevmatike je prevzel tožnik in jih prodal, čeprav je nakup pnevmatik pri toženki ugodnost, ki jo koristi delavec osebno (tega tožnik pred sodiščem prve stopnje ni prerekal).

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je tožnik z očitanim in ugotovljenim ravnanjem naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja. Za hujšo kršitev bi šlo tudi v primeru, če bi sledili tožnikovim navedbam, da je (le) izpolnil naročilnico in na njeni podlagi prevzel ter prodal pnevmatike, saj je nakup pnevmatik pri toženki osebna ugodnost posameznega delavca. Tako pa je tožnik izpolnil naročilnico B.B., ki pnevmatik ni naročil, ponaredil njegov podpis, nato prevzel pnevmatike in jih prodal. Ravnal je z namenom, da si pridobi premoženjsko korist (razliko med ceno pnevmatik, ki je bila odtrgana B.B., in ceno, za katero je pnevmatike prodal). Tožnikovo ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (KZ-1; Ur. l. RS, št. 55/2008 in nadalj.) in kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, pri čemer bi lahko šteli, da je ponarejanje listin kot sredstvo za goljufijo konzumirano v tem kaznivem dejanju.

9. Tožnik v pritožbi neutemeljeno oporeka presoji sodišča prve stopnje, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka, kar je pogoj za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določen v prvem odstavku 110. člena ZDR-1. Neutemeljeno ponavlja navedbe iz tožbe, da do očitanega ravnanja ni kršil obveznosti iz delovnega razmerja, da je svoje ravnanje pojasnil in da ga je A.A. opravičil. Slednje, da tožnik zanika kršitev, ni okoliščina, ki bi mu bila v korist. Okoliščina "nekaznovanosti" pa nad utemeljeno izgubo zaupanja toženke, ki jo je sodišče prve stopnje ugotovilo iz skladnih izpovedi prič D.D. in C.C., ne more pretehtati. Tožnik je imel dostop do informacijskih sistemov toženke. Delo je opravljal kot namestnik mojstra in je moral biti kot vodja izmene delavcem za vzgled, kar vse je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje.

10. Ker niso podani razlogi, iz katerih se sodba izpodbija, in ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Odločitev, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbe, temelji na določbi prvega odstavka 165. člena v zvezi s 154. členom ZPP (načelo uspeha v postopku).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
Kazenski zakonik (2008) - KZ-1 - člen 211, 211/1, 251, 251/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
12.10.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUwODYw