Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VDSS Sodba Pdp 167/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 17.10.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - obrazložitev odpoved i - pravočasnost odpoved i - utemeljenost odpoved nega razlogaSeznanjenost z ravnanjem delavca ne pomeni tudi ugotovitve razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožnik tudi izven akademskega okolja ni nehal biti profesor, B. B. pa ne študentka, je neutemeljeno pritožbeno navajanje, da lahko do kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja pride zgolj na delovnem mestu in v času opravljanja dela po pogodbi o zaposlitvi.
Namen kaznivega dejanja po 174. členu KZ-1 je zaščita pred spolnimi dejanji oseb, ki so v nadrejenem odnosu, in prepoveduje ravnanje storilcev, ki ga oškodovanci doživljajo kot poseg v svojo spolno nedotakljivost. Med takšna ravnanja nedvomno spada tudi dotikanje intimnih telesnih predelov. Motiv storilca pri izvršitvi kaznivega dejanja za obstoj le-tega ni ključen in bi bilo kaznivo dejanje podano tudi v primeru, če ne bi ravnal z namenom zadovoljitve spolnega nagona. Glede na to, da opis očitanega kaznivega dejanja oziroma njegov zakonski znak drugo spolno... VSRS Sklep VIII DoR 68/2023-6 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 10.10.2023 predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna prepoved Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s presojo, da je bila v okoliščinah konkretnega primera izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, ker tožnik ni kršil konkurenčne prepovedi, pravilno uporabilo prvi odstavek 39. člena ZDR-1. VDSS Sodba Pdp 249/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 21.09.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - višina denarnega povračila - delna sprememba izpodbijane sodbePrisojeni znesek v višini treh plač tožnice, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpoved jo, je glede na kriterije, določene v drugem odstavku 118. člena ZDR-1 pretiran in si toženka v pritožbi utemeljeno prizadeva za njegovo znižanje. VDSS Sodba Pdp 325/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 21.09.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - nošenje mask - snemanje glavne obravnave - vodenje glavne obravnave - prepis zvočnega posnetka - izdaja sodbeZmotno je pritožbeno vztrajanje, da toženka za sprejem aktov – navodila, s katerim je bilo obvezno nošenje mask – ni imela podlage v zakonu in da bi morala biti takšna zahteva določena v tožnikovi pogodbi o zaposlitvi. Ukrepe, ki se nanašajo na varno delovno okolje, je bila toženka kot delodajalka dolžna sprejeti, saj je bila to njena zakonska obveznost glede na 45. člen ZDR-1 in 5. člen ZVZD-1; spoštovanje in izvajanje predpisov ter ukrepov o varnosti in zdravju pri delu je zakonska obveznost delavca (35. člen ZDR-1). Izdano navodilo glede mask ni pomenilo, da bi se pogoji tožnikove zaposlitve spremenili, niti enostranskega določanja obveznosti iz delovnega razmerja s strani delodajalca, da bi se zahtevala sprememba obstoječe pogodbe o zaposlitvi, kot to neutemeljeno navaja tožnik v pritožbi. VDSS Sodba Pdp 371/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 19.09.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpoved nega rokaGlede na izostanek zatrjevane izgube zaupanja, zaradi katere ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpoved nega roka, ter upoštevaje, da v konkretnem primeru okoliščine kršitve (zgolj enkratno prepošiljanje službene e-pošte s službenimi podatki na zasebni e-naslov) niso utemeljevale izredne odpoved i, bi morala tožena stranka glede na načelo stopnjevitosti sankcij v delovnem pravu uporabiti milejši ukrep, saj vsaka kršitev delovnih obveznosti ne utemeljuje izreka najstrožje delovnopravne sankcije v obliki izredne odpoved i pogodbe o zaposlitvi. VDSS Sodba in sklep Pdp 251/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.09.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obrazložitev odpoved i - konflikt interesov - delna sprememba izpodbijane sodbeV pritožbi tožnik pravilno opozarja, da mu toženka v sklepu o izredni odpoved i ni očitala opustitve obvestila o opravljanju dejavnosti, ki je v škodo ugledu organa. Pri presoji zakonitosti odpoved i pogodbe o zaposlitvi sodišče presoja utemeljenost zatrjevanih razlogov za odpoved , zato v obravnavanem primeru ni imelo podlage za ugotavljanje, ali sta očitani ravnanji tožnika v škodo ugledu toženke.
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je toženka v sklepu o odpoved i opredelila, v čem naj bi obstajal konflikt interesov ter kako bi lahko sporna ravnanja tožnika vplivala na njegovo nepristransko opravljanje dela. Glavnina očitkov toženke, ki so se že v postopku pred sodiščem prve stopnje izkazali za neutemeljene, se namreč nanaša na kršitev konkurenčne prepovedi s strani tožnika, ki naj bi pomenila tudi konflikt interesov. Samostojni očitek konflikta... VDSS Sodba Pdp 177/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 07.09.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - dokazna ocena izpovedi prič - zavrnitev dokaznega predloga - pravočasnost odpoved i - utemeljenost odpoved nega razloga - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanjaPri presoji pravočasnosti odpoved i ne gre za vprašanje, kdaj delodajalec prejme prvo informacijo o morebitni kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja niti kdaj bi kršitev lahko ugotovil, ampak kdaj je dejansko ugotovil razlog za odpoved . VDSS Sklep Pdp 797/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 05.09.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - reševalec iz vode - detektiv - dokazna ocena - razveljavitev prvostopenjske sodbeGlede na pomen neprekinjenega opazovanja kopalnih površin je odločilno dejstvo, koliko časa tožnikove nepozornosti oziroma neopazovanja kopalnih površin šteje sodišče prve stopnje za še sprejemljivo v smislu opredelitve tožnikove kršitve (le) kot blažje kršitve delovnih obveznosti, ki po mnenju sodišča prve stopnje ne utemeljuje izredne odpoved i pogodbe o zaposlitvi kot najstrožje sankcije. Sodišče prve stopnje torej ne obrazloži, za koliko časa je tožnik umaknil svojo pozornost z bazenov, za katere je bil zadolžen, zato se izpodbijane sodbe ne da preizkusiti. Pritožbeno sodišče se sicer strinja s tožnikom, da je neživljenjsko, da v celotnem delavniku ne bi nikoli odvrnil pogleda od bazena. Vendar, kot rečeno, ima lahko že kratkotrajna nepozornost oziroma odsotnost reševalca hude posledice za življenje in zdravje ljudi. Zato bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti in obrazložiti, koliko časa v očitanem obdobju tožnik ni... VDSS Sodba Pdp 161/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 05.09.2023 izredna odpoved delodajalca - reparacijski zahtevek - zaposlovanje na črno - delna sprememba izpodbijane sodbeDejstvo, da v konkretnem primeru tožničina nova delodajalka v nasprotju s predpisi, tožnice v obvezna socialna zavarovanja ni prijavila za polni delovni čas, čeprav je delo v takšnem obsegu dejansko opravljala, kljub nezakonitosti izredne odpoved i, ne more bremeniti tožene stranke. Pritožba zato pravilno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje glede na ugotovitev, da je tožnica od 1. 6. 2022 dalje dejansko delo pri drugem delodajalcu opravljala polni delovni čas ter da pri mesečnih prejemkih ni bila prikrajšana, tudi zahtevek tožnice za čas od 1. 6. 2022 do 4. 10. 2022 zavrniti. VSM Sklep IV Kp 23090/2023 Višje sodišče v Mariboru Kazenski oddelek 31.08.2023 zavrženje obtožnega predloga - zastaranje kazenskega pregona - tek zastaralnega roka - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - prenos krajevne pristojnosti V obravnavani zadevi ni nobenih razlogov za prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče, prav tako pa pritožbeno sodišče ni zasledilo pristranskega odločanja, saj okoliščina, da je sodnik, ki je odločal v obravnavani zadevi že odločal v nekih drugih zadevah, ne potrjuje v pritožbi uveljavljano pristranskost, pri čemer so ostale navedbe pritožnika, s katerimi skuša prepričati v pristranskost prvostopnega sodišča, nepodkrepljene in zato neupoštevne. VDSS Sodba Pdp 153/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 29.08.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - višina denarnega povračila - stroški postopkaNe glede na tožnikov položaj v SV, njena temeljna pravila ter načela, pomen njihove kršitve glede na ustroj delovanja SV, zlorabo izkazanega izjemnega zaupanja, povzročeno ogromno materialno škodo, itd., je imel tožnik pravico tako do seznanitve z očitanimi kršitvami kot do zagovora v zvezi z njimi. Za čas trajanja postopka odpoved i, ima delodajalec delavcu možnost prepovedati opravljanje dela in ga na ta način izločiti iz delovnega procesa, če je to glede na okoliščine treba. Pri tem pa ni pomembno, da to in sam zagovor (lahko) podaljšujeta postopek odpoved i ter delovno razmerje delavca, in ali je bilo to za toženko, glede na konkretne okoliščine, nesprejemljivo ali smiselno. Gre namreč za razumne posledice, s katerimi mora računati delodajalec v primeru tovrstnega prenehanja delovnega razmerja. Tudi sicer morebitno izogibanje zagovoru lahko predstavlja okoliščino iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1, zaradi... VDSS Sodba Pdp 131/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 29.08.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - COVID-19 - cepljenje - potrdilo - javna listina - diskriminacijaČeprav pritožba pravilno izpostavlja, da EU digitalno COVID potrdilo predstavlja javno listino, pa to ne pomeni, da ni dovoljeno dokazovati, da so dejstva v njej ugotovljena neresnično. Prav slednje pa je toženka nedvomno storila. VDSS Sodba Pdp 274/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 10.08.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - dokazna ocena izpovedi prič - zdravstvene omejitveSplošno zatrjevanje o neverodostojnosti izpovedi (poimensko nedoločenih) prič zaradi domnevnega interesa za izid postopka, brez navedbe konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da je njihova izpoved neverodostojna, ni utemeljeno.
Neutemeljeno je zavzemanje tožnic, da bi sodišče prve stopnje moralo ugoditi njunemu tožbenemu zahtevku že zato, ker se toženka v roku 3 dni od prejema njunih opominov zaradi zatrjevanih kršitev nanju ni odzvala, s čimer naj bi zamudila procesni rok za aktivno odpravo očitanih kršitev. Navedeni rok ni procesni rok, zamuda katerega bi utemeljevala zakonitost izrednih odpoved i tožnic in posledično ugoditev tožbenemu zahtevku. VDSS Sodba Pdp 633/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 08.08.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - trpinčenje na delovnem mestu - kršitev prepovedi diskriminacije - neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - delna sprememba izpodbijane sodbeTožena stranka ni zatrjevala, da je poskrbela, da je imel tožnik dejansko možnost izrabiti preostanek plačanega letnega dopusta, da bi ga kakorkoli (pravočasno) vzpodbudila, da naj to stori in ga poučila tudi o posledicah, do katerih bo prišlo (izgube pravice), če tega ne bo storil. Delavec je do denarnega nadomestila za neizrabljeni letni dopust upravičen ne glede na razlog prenehanja delovnega razmerja, tudi če je delovno razmerje prekinil sam in brez razloga. Zato je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da tožnik ni upravičen do nadomestila za neizrabljeni dopust, ker bi ga lahko koristil v odpoved nem roku, saj ni bilo razlogov za takojšnje prenehanje delovnega razmerja med strankama, tj. za izredno odpoved po volji tožnika. VDSS Sodba Pdp 44/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 03.08.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - delo policista - seznanitev z razlogom za odpoved - pravočasnost odpoved i - začetek teka subjektivnega roka - utemeljenost odpoved nega razloga - vezanost na kazensko sodboZačetek teka roka ni mogoče šteti od takrat, ko je zavarovalnica obvestila policijo o sumu predložitve ponarejene dokumentacije, niti takrat, ko so se pridobivali posamezni podatki v okviru notranjega varnostnega postopka. Prav iz razloga, ker je bil v postopku osumljen policist, je potrebna izvedba notranje varnostnega postopka, v okviru katerega so se ugotovile potrebne podlage za ukrep izredne odpoved i pogodbe o zaposlitvi, o katerem lahko odloči le generalni direktor policije kot zakonit zastopnik tega organa. VDSS Sodba in sklep Pdp 278/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 26.07.2023 vračilo prejetih sredstev - sprememba pravnomočne sodne odločbe v revizijskem postopku - dobra vera - korist Za poštenega prejemnika se šteje oseba, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in se tudi ne more zavedati, da je nekaj prejela brez pravne podlage, pri čemer informacija o vloženem pravnem sredstvu izključi dobro vero in prejemniku naloži breme, da prejete odškodnine oziroma plačila ne porabi na način, ki bi predstavljal dokončen odpad koristi.
Sodišče prve stopnje je toženki pravilno naložilo, da tožnici vrne celoten znesek, s katerim je še razpolagala dne 7. 2. 2022, ko je prejela obvestilo o dopuščeni reviziji, tj. 63.438,27 EUR. Dne 7. 2. 2020 je bila toženka v slabi veri in od takrat dalje velja vrnitveno načelo, zato je razlog za porabo zneska nepomemben.
Tožnica v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ker ni ugotavljalo, ali je toženka od zneskov, ki jih je porabila pred 7. 2. 2020, imela koristi, ki bi jih morala povrniti. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da 190. člena... VDSS Sodba Pdp 105/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 13.07.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - policist - lažni podatki - cepljenje - COVID-19 - pogoj PCT - ustavna presoja - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpoved nega rokaZa odločitev ni bistveno, kar nadalje poudarja tožnik v pritožbi, da je ves čas izpolnjeval pogoj PCT, saj je bil do 24. 10. 2021 prebolevnik, 22. 10. 2021 pa se je cepil. Toženka mu odpoved i ni podala, ker pogoja PCT ne bi izpolnjeval. Prav tako z vidika presoje same kršitve obveznosti iz delovnega razmerja ni bistveno, kako je ravnal tožnik po očitani kršitvi, in tako tožnik v pritožbi neutemeljeno izpostavlja dejansko cepljenje. Težo kršitve se ocenjuje glede na čas, ko je bila storjena; takrat tožnik ni bil cepljen in je bil tako podatek, ki ga je posredoval B. B., lažen. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane odpoved i povzelo njegovo izpoved, da je imel lažno (ponarejeno) potrdilo o cepljenju in da je v stiski, ker se takrat prav zaradi tega lažnega potrdila ni mogel ponovno cepiti, nadrejenemu delavcu B. B. posredoval podatek, da je cepljen. VDSS Sklep Pdp 58/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 13.07.2023 izredna odpoved delodajalca - neizvedba dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica delavca do zagovora - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpoved nega roka - razveljavitev prvostopenjske sodbe - določitev drugega senataKer je tožnik dokazni predlog v ponovljenem sojenju podal, bi sodišče prve stopnje moralo o njem odločiti, torej mu ugoditi ali ga zavrniti in neizvedbo tudi ustrezno obrazložiti. Ker ni tako ravnalo, je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. VDSS Sodba Pdp 146/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 11.07.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - policist - lažni podatki - COVID-19 - cepljenje - nedovoljen dokaz - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpoved nega rokaTožnica je z neupoštevanjem navodil toženke in z lažnim prikazovanjem dejstva, da je polno cepljena in torej izpolnjuje pogoj PCT, zaradi česar se ni samotestirala na delovnem mestu, kršila 12. člen ZVZD-1 ter določbe 33., 34., 36., 37. člena ZDR-1, 93. člena ZJU, 4. člena ZNPPol pa tudi Kodeks ravnanja javnih uslužbencev, Kodeks policijske etike, Pravila Policije ter določbe pogodbe o zaposlitvi. Tožnica namreč brez izpolnjevanja pogoja PCT dela na delovnem mestu v obravnavanem obdobju glede na takrat veljavni Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2 ne bi smela opravljati. VDSS Sodba Pdp 758/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 04.07.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - krivda delavca - razsodnost tožniceSodišče je glede na navedbe tožnice, kaj naj bi povzročilo afekt oziroma njeno neprištevnost (izzivanje A. A. in neprimerne besede C. C. na sestanku v povezavi z njenim zdravstvenim stanjem), na podlagi listin (zdravstvene dokumentacije) in izpovedb prič pravilno zaključilo, da niso podane okoliščine (izzivanje in neprimerne besede), ki bi lahko kazale na to, da je šlo pri tožnici za hipno reakcijo in njeno bistveno zmanjšano kontrolo nad svojimi ravnanji, zato je pravilno zavrnilo dokazni predlog tožnice za postavitev sodnega izvedenca medicinske stroke.
