Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3630cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0y
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Pdp 603/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.11.2021izredna odpoved delodajalca - hujša kršitev delovne obveznosti - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerjaSodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi, trajanje delovnega razmerja, reparacijo in denarno povračilo. Pravilno je ugotovilo, da je tožnica vpogledala v podatke na TRR C.C. 3. 11. 2017 in 21. 8. 2017, čeprav komitentke ni bilo v poslovalnici in ni želela vpogleda v podatke na svojem TRR, kar je storila z namenom izdelave ponudbe za kredit na predlog F.F.. Navedeno ravnanje je pravilno štelo za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, saj je nepooblaščen vpogled bančnega delavca v transakcijski račun oziroma v osebne podatke komitenta ravnanje v nasprotju s predpisi o bančni tajnosti. Tožnica je naklepoma huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja in je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 podan.
VDSS Sodba in sklep Pdp 602/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.11.2021izredna odpoved delodajalca - nezakonitost odpovedi - nasprotna tožba - odškodninska odgovornost delavcaPritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi tožniku oziroma tožencu po nasprotni tožbi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni zakonito podala iz razloga, določenega v 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, da bi tožniku oziroma tožencu po nasprotni tožbi pogodba o zaposlitvi prenehala s prvim dnem neupravičene odsotnosti z dela. Za ta razlog gre, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to mogel in moral storiti. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, čemur pritožba niti ne nasprotuje, da je tožnik oziroma toženec po nasprotni tožbi toženki oziroma tožnici po nasprotni tožbi že ob začetku epidemije izrazil namero, da ne bo izrabil letnega dopusta, ampak si bo uredil bolniški stalež. Pri tem je vztrajal, ko mu je toženka oziroma tožnica po nasprotni tožbi vročila redno odpoved pogodbe o zaposlitvi...
VDSS Sodba Pdp 517/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - uradna oseba - hujša kršitev delovne obveznostiNeutemeljeno je pritožbeno navajanje, da tožnika v konkretnih okoliščinah ni mogoče šteti za uradno osebo, ki bi lahko naklepno zlorabila svoj uradni položaj. Splošna opredelitev uradne osebe je določena v 3. točki prvega odstavka 99. člena KZ-1, in sicer gre za osebo, ki pri državnem organu (ali organu samoupravne lokalne skupnosti ali pri drugi osebi javnega prava) opravlja uradne naloge ali ima uradno funkcijo z vodstvenimi pooblastili in odgovornostmi. Glede na navedeno je tako pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik kot kriminalist specialist, zaposlen na Policijski upravi I., imel lastnost uradne osebe, ki mu jo dajejo pooblastila iz ZODPol, ZNPPol, ZKP in drugih zakonov. Pri preiskovanju kaznivega dejanja prikrivanja po tretjem odstavku 217. člena KZ-1 na škodo domnevne oškodovanke G.G. je namreč opravljal uradne naloge kriminalista specialista, kar je treba povezati z njegovim položajem in pooblastili, ki mu jih daje zakonodaja. Pri tem ni...
VSRS Sklep VIII DoR 213/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.11.2021predlog za dopustitev revizije - zavrženje predlogaPredlog je sestavljen kot revizija, s katero se uveljavlja zmotna uporaba materialnega prava. Tožnik v predlogu natančno in konkretno - tako, kot to zahteva četrti odstavek 367. b člena ZPP - ne izpostavlja nobenega pomembnega pravnega vprašanja. Zato ga je vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrglo.
VSRS Sklep VIII DoR 193/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.11.2021predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizijaRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, s tem ko je sodno razvezalo pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno med tožnikom in toženo stranko.
VSRS Sklep VIII DoR 200/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.11.2021predlog za dopustitev revizije - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - zavrnitev predlogaPredlog se zavrne.
VDSS Sodba Pdp 546/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.11.2021izredna odpoved delavca - odpravnina - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka - znižanje plačePritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da se osnovna plača delavca skladno z določbo 127. člena ZDR-1 določi na podlagi objektivnega kriterija zahtevnosti dela. Tako je bila tudi tožničina osnovna plača v 5. členu njene individualne pogodbe o zaposlitvi določena glede na zahtevnost njenega dela. Zaradi tega nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov tožnice ni mogoče utemeljiti na očitanih ji kršitvah delovnih obveznosti iz pisnega opozorila o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ampak morajo biti razlogi objektivni in vezani na zahtevnost dela, za katero je imela tožnica sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi. Ker tožena stranka tožnici plače ni znižala zaradi nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov, ampak zaradi kršitve delovnih obveznosti po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, je znižanje že iz tega razloga nezakonito. Tako je tožnica na podlagi 3. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1 utemeljeno...
VDSS Sodba Pdp 479/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.11.2021seznanitev s kršitvijo - izredna odpoved - neupravičen izostanek z dela - utemeljen razlog za odpovedZDR-1 v drugem odstavku 85. člena določa obveznost delodajalca, da delavca seznani z očitanimi kršitvami in mu omogoči zagovor, kar se običajno stori z vročitvijo pisne obdolžitve in vabila na zagovor. Vendar zakon vročitve pisne obdolžitve in vabila na zagovor ne določa kot nujnega pogoja za zakonitost "postopka" odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj ne določa točno, kako mora delodajalec delavca pisno seznaniti s kršitvami in ga povabiti na zagovor. Zato za presojo zakonitosti ni pomembna pravilna vročitev, temveč je pomembna seznanitev delavca. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženka tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi četrte alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, saj več kot pet dni zapored ni prišel na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ni obvestil delodajalca - toženke, čeprav bi to moral in mogel storiti.
VDSS Sodba Pdp 473/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odklonitev prehoda k delodajalcu prevzemniku - zakonitost odpovediSodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi odločalo o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je toženka podala tožniku po 6. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 zaradi odklonitve prehoda k delodajalcu prevzemniku, ter o plačilu nekaterih denarnih terjatev (iz naslova nadur, neizkoriščenega dopusta za leti 2019 in 2020 ter regresa za leto 2020). Po ugotovitvi, da je tožnik dejansko odklonil prehod k delodajalcu prevzemniku, ter da zanj zaradi omejitev v zvezi z invalidnostjo III. kategorije toženka ni imela prostega delovnega mesta, za katerega bi izpolnjeval pogoje, je pravilno ugotovilo, da je izpodbijana odpoved zakonita, tožbeni zahtevek pa pravilno zavrnjen.
VDSS Sodba Pdp 555/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore18.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - reintegracija - kršitev navodil zdravnikaDolžnost upoštevanja danih zdravniških navodil in izogibanja ravnanj, ki bi lahko negativno vplivala na potek zdravljenja, po ustaljeni sodni praksi pa ne pomeni, da delavec v tem času ne sme opravljati običajnih vsakodnevnih opravil in dejavnosti, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu, saj bi bilo takšno tolmačenje preozko in neživljenjsko. Če tovrstna dejanja delavca niso v nasprotju z navodili zdravnika, potem ni zadržkov, da bi jih delavec lahko opravljal tudi v času bolniške odsotnosti. Po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje tožniku samostojna vožnja avtomobila kot taka ni bila prepovedana, zato je na ta način tožnik lahko opravljal krajša in razumna življenjska opravila, in sicer peljal je otroke v vrtec in šolo ter šel do garaže preveriti olje in vodo v avtomobilu. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožena stranka ni izkazala očitka, da naj bi tožnik v spornem obdobju na očitane dni bolniškega staleža...
VDSS Sklep Pdp 594/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obnova postopka - pravnomočno končan postopek - oprostilna kazenska sodbaTožnica v pritožbi zmotno vztraja na stališču, da lahko pravnomočna oprostilna sodba z dne 19. 3. 2021 zaradi kaznivega dejanja po 244. členu KZ predstavlja podlago za obnovitveni razlog iz 10. ali 11. točke 394. člena ZPP glede pravnomočno končanega postopka v tem delovnem sporu. Ker je bila omenjena oprostilna sodba kazenskega sodišča izdana že po pravnomočno končanem delovnem sporu v tej zadevi, že iz tega razloga ni utemeljen predlog za obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP. Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP le, če so ta dejstva oziroma če so ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku, to je praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo (člen 286 ZPP). Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati.
VDSS Sodba Pdp 370/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožbena obravnava - nadomestilo plače - reparacijaZa obdobje brezposelnosti od 18. 5. 2018 do 11. 3. 2019 zaradi prejete izredne odpovedi tožnik ni bil upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, zato mu za to obdobje pripadajo nezmanjšani zneski nadomestila plače. Ker je bil tožnik v obdobju od 19. 6. 2019 do 3. 2. 2020 upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti pri ZRSZ v mesečni višini 892,50 EUR bruto, je sodišče prve stopnje to pravilno upoštevalo tako, da se navedeni zneski odštejejo od pripadajočih bruto nadomestil plače v tem obdobju. Pravilna je tudi presoja drugih prejemkov tožnika v obdobju, za katerega mu pripadajo denarna nadomestila med brezposelnostjo. Tako sodišče prve stopnje od pripadajočih mesečnih nadomestil plače pravilno ni odštelo prejetih avtorskih honorarjev in sejnin, saj je šlo za prihodke oziroma plačilo za delo, ki ga je tožnik lahko opravljal sočasno z delom pri toženi stranki in ga je v preteklosti tudi že opravljal. Pritožba tožnika pravilno opozarja,...
VDSS Sodba Pdp 465/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - ponarejanje listinZmoten je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do vseh znakov kaznivega dejanja iz prvega odstavka 251. člena KZ-1. V izpodbijanem delu sodbe (25., 30., 33., 34. točka obrazložitve) so natančno opisana izvršitvena dejanja tožnika (pridobil podpise pogodbenikov družbe E. iz programa F., jih natisnil, obrezal dele s podpisom in jih nalepil na naštete listine, te fotokopiral), s katerimi je po pravilnem zaključku prvostopenjskega sodišča spremenil prave listine z namenom, da jih uporabi kot prave, kar je nato dejansko tudi storil s tem, ko jih je poslal E..
VDSS Sodba Pdp 589/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - sodna razveza - hujša kršitev delovne obveznostiV zvezi s tremi kršitvami od očitanih osmih je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali gre za hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepno (namenoma) ali iz hude malomarnosti, da bi lahko predstavljale razlog za izredno odpoved v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. To so kršitve, povezane z napačnim vnosom sklicev pri knjiženju računov in izdelavi univerzalnih plačilnih nalogov za stranko D., d. o. o. (peta kršitev), napačnim kreiranjem bančnega računa dobavitelja stranke F., d. o. o. (šesta kršitev) in napačnim knjiženjem prehrane ter reprezentance, napačnim knjiženjem računa št. ... družbe G., d. o. o., in napačnim knjiženjem računa št. ... za program H. (osma kršitev; pri tej kršitvi, v zvezi s katero sodišče prve stopnje ni ugotovilo zahtevane stopnje krivde, gre za očitano nestrokovno delo). Presodilo je, da te kršitve niti vsaka sama zase niti vse skupaj ne predstavljajo zakonitega razloga za izredno...
VSRS Sklep VIII DoR 194/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.11.2021predlog za dopustitev revizije - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrnitev predlogaVrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog zavrnilo kot neutemeljen.
VDSS Sodba Pdp 396/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznostiGlede pošiljanja dokumentov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so vsebovali vrsto osebnih podatkov fizičnih oseb (nekateri tudi podatke, ki predstavljajo davčno tajnost), posredovala pa jih je osebam, ki jih pri svojem delu niso potrebovali. Sodišče se je opredelilo do vseh relevantnih zakonskih in podzakonskih določb ter internih aktov G., ki se nanašajo na varovanje osebnih podatkov in davčne tajnosti. Dejstvo, da je šlo za tožnici nadrejene delavce in sindikalnega zaupnika, ki naj bi tožnici dali jasna navodila za delo, ne pomeni, da jim je tožnica dopustno posredovala dokumente. Tudi zanje velja, da lahko do podatkov dostopajo le v zvezi z opravljanjem svojih nalog, ne pa zaradi reševanja nesoglasij in organiziranja dela znotraj G. Tudi glede te kršitve je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožnica ravnala naklepno, ter sodbo ustrezno obrazložilo, pri čemer je pravilno štelo, da za presojo davčne tajnosti ni nujno, da je dokument označen kot davčna tajnost.
VDSS Sodba Pdp 535/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zakonita odpoved - vročitev odpovediSdišče prve stopnje ni ugotovilo nepravilnosti v zvezi z izvedbo postopka podaje odpovedi. Pritožba očita napačno vročitev odpovedi in se zavzema za ugotovitev, da tožniku odpoved ni bila nikoli vročena, zaradi česar bi moralo sodišče tožbenemu zahtevku ugoditi že iz tega razloga. Takšno stališče je napačno. Ne zgolj zato, ker je toženec odgovoru na tožbo priložil izredno odpoved z dne 31. 8. 2020, kar vse je bilo tožniku vročeno 13. 11. 2020 in zaradi česar ne drži, da mu odpoved ni bila nikoli vročena. Pritožbeno sodišče v zvezi z vročanjem odpovedi tožniku in sodišču prve stopnje, ki se je po nepotrebnem obširno ukvarjalo s tem vprašanjem, pojasnjuje, da je vročanje odpovedi smiseln predmet raziskovanja samo takrat, ko je vprašljivo pravočasno uveljavljanje sodnega varstva (200. člen ZDR-1). Sicer pa še tako napačna vročitev odpovedi ne more privesti do zaključka, da je odpoved že zgolj iz tega razloga nezakonita.
VDSS Sodba Pdp 447/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - utemeljen razlog za odpoved - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerjaToženka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala ji je, da je nepoklicani osebi A.A. nezakonito sporočala tajne podatke in mu omogočila, da je prišel do njih (s posredovanjem svojega uporabniškega imena in gesla za informacijski sistem Policije). Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je toženka očitek dokazala in da so v ugotovljenem ravnanju vsi znaki kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov iz prvega odstavka 260. člena KZ-1. Tako znakov drugega v odpovedi navedenega kaznivega dejanja nevestno delo v službi iz 258. člena KZ-1 utemeljeno ni ugotavljalo.
VDSS Sodba Pdp 543/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - rok za odpoved - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznostiTožnik je z očitanimi ravnanji izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja iz drugega in prvega odstavka 186. člena KZ-1 (prepovedane tablete je neupravičeno in zaradi nadaljnje prodaje kupil, hranil, jih prenašal in dal v promet preko svojega registriranega vira in odvisnika od drog E.E., ki je ob preprodaji tožniku za vsako tableto plačal dogovorjeni znesek, pri vsem tem pa je tožnik ravnal naklepno in izkoristil svoj položaj javnega uslužbenca). Tožnik je z očitanimi ravnanji izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja iz prvega odstavka 257. člena KZ-1 (K.K. je pridobil nepremoženjsko korist tako, da mu je nezakonito posredoval dokumentacijo z varovanimi podatki policije, s čimer je kot javni uslužbenec naklepno prestopil meje svojih uradnih pravic). Zato je izpodbijana izredna odpoved zakonita.
VDSS Sodba Pdp 458/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.10.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora - nezakonitost odpovedi - vročitevToženec je tožniku pisno seznanitev z vabilom na zagovor vročal na naslov D. kot naslov tožnikovega začasnega prebivališča. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da toženec s tem svoje obveznosti zagotovitve zagovora ni izpolnil, saj na tem naslovu tožnik dejansko ni nikoli prebival, tam pa ga v času vročanja tudi ni bilo (okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči, sodišče prve stopnje ni ugotovilo oziroma jih toženec sploh ni konkretiziral).

Izberi vse|Izvozi izbrane