Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VDS sodba Pdp 807/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 25.08.2005 novi ZDR - izredna odpoved - plača Ker je inšpekcija za delo skladno z 3. odstavkom 227. člena ZDR zadržala učinkovanje izredne odpovedi PZ zaradi odpovedi, je tožnici delovno razmerje prenehalo s potekom roka za sodno varstvo (204/3 člen ZDR), v katerem bi lahko skupaj s tožbo vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe o podaljšanju zadržanja učinkovanja prenehanja PZ do odločitve sodišča (88/3 člen ZDR). Zato ji je tožena stranka do tega dne dolžna izplačati nadomestilo plače. Tožnica ni upravičena do nadomestila plače za ves čas do zaposlitve pri drugem delodajalcu, čeprav jo je tožena na podlagi odločbe inšpektorja za delo ponovno prijavila v zavarovanja oz. jo obvestila, naj z delom nadaljuje, ker je zamudila 30 dnevni rok prekluzivni rok za sodno varstvo in je bila njena tožba zavržena. Zato ji je po izteku roka za sodno
varstvo zakonito prenehalo delovno razmerje in za čas po tem datumu ni upravičena do nadomestila plače. VDS odločba Pdp 360/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 25.08.2005 novi ZDR - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odobritev koriščenja letnega dopusta - okoliščine po členu 11O ZDR Tožniku koriščenje letnega dopusta ni bilo odobreno na način, kot je bil pri toženi stranki v navadi, zato je tožnik z dela izostal samovoljno in mu je bila PZ zakonito odpovedana. Ker bi takšnemu
ravnanju tožnika lahko sledili tudi drugi delavci, ki sicer spoštujejo odobrene termine dopustov, kar bi lahko privedlo do tega, da dela ne bi bilo več mogoče organizirati in bi proizvodnja zastala,
so bile podane okoliščine po 1. odstavku 110. člena ZDR, ki so onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar je tožena stranka v podani izredni odpovedi tudi izrecno ugotovila. VDS sklep Pdp 926/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 11.08.2005 odpoved - obveznosti - kršitev delovnih obveznosti Če sodišče v sodbi ne navede opisa kršitev pogodbenih in drugih
obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katerih je bila delavcu
podana izredna odpoved PZ oz. ne pove, katere kršitve šteje za
dokazane in zakaj, je podana bistvena kršitev določb pravdnega
postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sodba nima
razlogov o odločilnih dejstvih. VDS sodba Pdp 827/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 21.07.2005 odpoved - subjektivni rok - zagovor Izredno je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji 1.
odstavka 111. člena ZDR v 15 dneh od dneva seznanitve z razlogi za
odpoved (2. odstavek 110. člena ZDR). Ta dikcija je nekoliko drugačna
od prejšnje, ko je bilo mogoče uvesti in voditi disciplinski postopek
(tega sta delno nadomestili redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz
krivdnega razloga in izredna odpoved) v določenem roku od dneva, ko
se je izvedelo za kršitev in storilca, torej preden je bil ugotovljen
subjektivni odnos storilca do kršitve. Po novem ZDR pa je izredna
odpoved, zlasti iz razloga po 2. alineji 1. odstavka 111 člena ZDR
(če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene
ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) možna šele, ko se ugotovi
tudi delavčev subjektivni odnos do kršitve - tedaj šele delodajalec
oceni, ali so pogoji za izredno odpoved izpolnjeni ali ne. Zato pri
navedenem razlogu za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi 15-dnevni
rok za podajo... VDS sodba Pdp 1039/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.07.2005 odpoved delovnega razmerja - zagovor Dejstvo, da je tožnica toženi stranki še preden je izostala z dela
(odpotovala na neodobren letni dopust) naznanila, da je ne bo na
delo, čeprav je vedela, da ji tožena stranka koriščenja letnega
dopusta ni odobrila, predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere bi
bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici pred
podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka
11. člena ZDR (zaradi neopravičenega izostanka z dela), omogočila še
zagovor. VDS sodba Pdp 1802/2003 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.07.2005 kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodaja Če je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111.
člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega
razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok
za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko
se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je
rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je
tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele
z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal
zagovor. VDS sklep Pdp 948/2005 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 12.07.2005 začasna odredba - zadržanje postopka - odpoved Zadržanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi
delodajalca ni mogoče podaljšati do odločitve sodišča (85/3 člen
ZDR), če delavec zadžanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi
ni predhodno zahteval že pri delodajalcu (85/1 člen ZDR). Zato je
predlog za izdajo take začasne odredbe pravilno zavrnjen, čeprav
delavec zadržanja pri delodajalcu ni zahteval zato, ker zaradi
kršitev postopka v zvezi z izredno odpovedjo sindikat ni mogel
pravočasno nasprotovati odpovedi in je bila odpoved ob podaji
nasprotovanja sindikata že realizirana. VDS sklep Pdp 852/2005 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 23.06.2005 delovno razmerje - začasna odredba - zagovor V času, ko je tožena stranka tožnika povabila na zagovor
pred izredno odpovedjo PZ, je bil tožnik zmožen za delo s
polovičnim delovnim časom, a se vabilu ni odzval in svoje
odsotnosti ni opravičil. Ker iz tožnikovih navedb tudi ne
izhaja, da bi bila izredna odpoved podana prepozno,
tožnikova terjatev kot pogoj za izdajo začasne odredbe ni
verjetno izkazana. VDS sodba Pdp 1475/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 17.06.2005 odpoved - pristojnost Lečeča zdravnica tožniku ni odredila mirovanja, ampak mu je
svetovala, naj opravlja tiste vsakodnevne aktivnosti, ki jih zmore.
Zato tožnikovo delo na vrtu ne pomeni kršitve zdravnikovih navodil,
spoh ker tožniku ni bilo dokazano neprekinjeno delo v prisilni drži,
kot mu je očitala tožena stranka. Čeprav je tožniku imenovani
zdravnik določil mirovanje, ta del sklepa pomeni le prepis določb 2.
odstavka 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in ga
ni mogoče šteti kot navodila tožniku. Zatrjevani odpovedni razlog za
izredno odpoved PZ po 6. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR zato ni
podan. VDS sodba Pdp 337/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 16.06.2005 odpoved - rok - opis kršitve - dokazna ocena Tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni
navedla, kdaj naj bi tožnica storila očitane kršitve, zato
ni mogoče preizkusiti pravočasnosti podane izredne odpovedi,
prav tako pa ni dokazala, da je tožnica kršitve dejansko
zagrešila. Zato je podana izredna odpoved pogodbe o
zaposlitvi nezakonita. VDS sklep Pdp 925/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 09.06.2005 odpoved delovnega razmerja 1. Pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je
sodišče vezano na dejanski opis kršitve in ne na pravno
kvalifikacijo. Zato je v okviru dejanskega opisa dopustna
prekvalifikacija iz kršitve po 1. alineji 1. odst. 11. čl. ZDR v
kršitev po 2. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR.
2. Za določitev, da je nadaljevanje delovnega razmerja še mogoče, ne
zadostuje zgolj ugotovitev, da tožnik vztraja pri tožbenem zahtevku
in da tožena stranka ni v postpku izbrisa. Sodišče bi se moralo
opredeliti tudi do navedb tožene stranke, da zaradi narušenega odnosa
nadaljuje delovno razmerje ni mogoče, saj govori o in odnosih obeh
strank. VDS sklep Pdp 624/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 27.05.2005 delovno razmerje - odpoved pogodbe - rok za vložitev tožbe Tožnik je za kršitev pravic izvedel, ko mu je bil vročen
sklep tožene stranke o izredni odpovedi pogodbe o
zaposlitvi, čeprav ta sklep ni imel opozorila iz 2. odst.
86. člena ZDR. Zato je 30-dnevni rok za vložitev tožbe za
ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in
posledično za ugoditev reintegracijskemu in reparacijskemu
zahtevku (3. odstavek 204. člena ZDR) začel teči z
vročitvijo tega sklepa in ne z dnem vročitve odločbe zavoda
za zaposlovanje o denarnem nadomestilu za čas
brezposelnosti, s katero je bil opozorjen, da mu je delovno
razmerje nezakonito prenehalo. VDS sodba Pdp 1399/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 27.05.2005 delovno razmerje - odpoved pogodbe - zagovor Tožnici v postopku izredne odpovedi PZ ni bila vročena
"pisna obdolžitev" niti ji ni bila dana možnost zagovora (2.
odstavk 83. člena ZDR v zvezi z 177. členom ZDR). Prav tako
iz obrazložitve podane izredna odpovedi pogodbe o zaposlitvi
izhaja le, da je tožnica pri svojem delu zlorabila položaj
in toženi stranki povzročila škodo, prav tako pa
obrazložitev ne vsebuje obrazložitve okoliščin kršitve in
interesov strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati
delovnega razmerja do izreka odpovednega roka, kar je bistvo
izredne odpovedi PZ, zato izredna odpoved ni zakonita. VDS sodba Pdp 99/2005 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 19.05.2005 odpoved pogodbe - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - zagovor Ker je delodajalec delavca večkrat neuspešno vabil na razgovor v
zvezi z očitanimi kršitvami obveznosti iz delovnega razmerja,
delavec pa je vabila ignoriral, so podane okoliščine, zaradi
katerih je bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da
delavcu omogoči zagovor. Sodba VIII Ips 125/2005 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 10.05.2005 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti Utemeljen razlog za izredno odpoved PZ po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR je podan tudi tedaj, če je delodajalec dokazal, da ima značaj hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja zmerjanje in psovanje direktorja ter žaljiv odnos do sodelavcev. Ugotovljeno mora tudi biti, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče.
Disciplinski postopek po ZDR in odpoved PZ po 111. členu sta različna pravna instituta, ki imata vsak svoje pravne značilnosti in posledice.
Žalitev v smislu navedene določbe mora biti znatna oziroma pomembna. Žalitev sodelavcev je lahko pomembna le, če zato trpi delovni proces pri delodajalcu. VDS sodba Pdp 1611/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 05.05.2005 rok - odpoved - pogodba o zaposlitvi Subjektivni rok za podajo izredne odpovedi je začel teči, ko se
je stranka seznanila s tožnikovim zagovorom, objektivni pa z
dnem, ko je bila kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz
delovnega razmerja storjena. Ker je od kršitve preteklo že več
kot leto dni, je tožena stranka zamudila objektivni rok za podajo
izredne odpovedi PZ iz 2. odstavka 110. člena ZDR, zato je
izredna odpoved nezakonita. VDS sklep Pdp 938/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 05.05.2005 bolniški stalež - odpoved - pogodba o zaposlitvi Za podajo izredne odpovedi PZ iz razloga po 6. alinei 1. odstavka
111. člena ZDR ne zadostuje zgolj ugotovitev, da se tožnica
določenega dne ni nahajala v kraju svojega prebivališča, ampak je
potrebno ugotoviti, ali je s svojim ravnanjem kršila navodila
pristojnega zdravnika. Če ji je lečeči zdravnik - psihiater
zaradi depresivnega stanja svetoval gibanje in aktivno
vključevanje v okolico, zakonit razlog za izredno odpoved PZ ne
more biti zgolj v tem, da je tožnica odpotovala iz kraja bivanja. VDS sodba Pdp 316/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 05.05.2005 odpoved - pogodba o zaposlitvi - subjektivni rok Tožena stranka bi morala tožnici izredno odpoved PZ (kršitev po
2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR - neopravičeni izostanki)
podati v roku 15 dni (2. odstavek 110. člena ZDR) od njenega
zagovora. Zaradi prekoračitve navedenega roka je sodišče prve
stopnje pravilno razveljavilo podano izredno odpoved PZ. VDS sodba Pdp 1861/2003 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 29.04.2005 neopravičen izostanek - odpoved - pogodba o zaposlitvi Ker je dokazano, da tožniku njegov nadrejeni ni odobril
koriščenja ur, je bila tožnikova odsotnost z dela neopravičena.
Podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato zakonita. VDS sklep Pdp 1301/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 15.04.2005 odpoved - pogodba o zaposlitvi - razporeditev na drugo delo - ustreznost drugega dela - invalid Delodajalec je dolžan delavcu invalidu zagotoviti ustrezno delo.
Če delodajalec po zaključku bolniškega staleža delavcu - invalidu
ne zagotovi ustreznega dela, delavčeva odsotnost z dela ni
neupravičena.
