Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3630cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xNzg=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sodba Pdp 807/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.08.2005novi ZDR - izredna odpoved - plačaKer je inšpekcija za delo skladno z 3. odstavkom 227. člena ZDR zadržala učinkovanje izredne odpovedi PZ zaradi odpovedi, je tožnici delovno razmerje prenehalo s potekom roka za sodno varstvo (204/3 člen ZDR), v katerem bi lahko skupaj s tožbo vložila tudi predlog za izdajo začasne odredbe o podaljšanju zadržanja učinkovanja prenehanja PZ do odločitve sodišča (88/3 člen ZDR). Zato ji je tožena stranka do tega dne dolžna izplačati nadomestilo plače. Tožnica ni upravičena do nadomestila plače za ves čas do zaposlitve pri drugem delodajalcu, čeprav jo je tožena na podlagi odločbe inšpektorja za delo ponovno prijavila v zavarovanja oz. jo obvestila, naj z delom nadaljuje, ker je zamudila 30 dnevni rok prekluzivni rok za sodno varstvo in je bila njena tožba zavržena. Zato ji je po izteku roka za sodno varstvo zakonito prenehalo delovno razmerje in za čas po tem datumu ni upravičena do nadomestila plače. 
VDS odločba Pdp 360/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.08.2005novi ZDR - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odobritev koriščenja letnega dopusta - okoliščine po členu 11O ZDRTožniku koriščenje letnega dopusta ni bilo odobreno na način, kot je bil pri toženi stranki v navadi, zato je tožnik z dela izostal samovoljno in mu je bila PZ zakonito odpovedana. Ker bi takšnemu ravnanju tožnika lahko sledili tudi drugi delavci, ki sicer spoštujejo odobrene termine dopustov, kar bi lahko privedlo do tega, da dela ne bi bilo več mogoče organizirati in bi proizvodnja zastala, so bile podane okoliščine po 1. odstavku 110. člena ZDR, ki so onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar je tožena stranka v podani izredni odpovedi tudi izrecno ugotovila.
VDS sklep Pdp 926/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.08.2005odpoved - obveznosti - kršitev delovnih obveznostiČe sodišče v sodbi ne navede opisa kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, zaradi katerih je bila delavcu podana izredna odpoved PZ oz. ne pove, katere kršitve šteje za dokazane in zakaj, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ker sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. 
VDS sodba Pdp 827/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.07.2005odpoved - subjektivni rok - zagovorIzredno je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR v 15 dneh od dneva seznanitve z razlogi za odpoved (2. odstavek 110. člena ZDR). Ta dikcija je nekoliko drugačna od prejšnje, ko je bilo mogoče uvesti in voditi disciplinski postopek (tega sta delno nadomestili redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in izredna odpoved) v določenem roku od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in storilca, torej preden je bil ugotovljen subjektivni odnos storilca do kršitve. Po novem ZDR pa je izredna odpoved, zlasti iz razloga po 2. alineji 1. odstavka 111 člena ZDR (če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) možna šele, ko se ugotovi tudi delavčev subjektivni odnos do kršitve - tedaj šele delodajalec oceni, ali so pogoji za izredno odpoved izpolnjeni ali ne. Zato pri navedenem razlogu za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi 15-dnevni rok za podajo...
VDS sodba Pdp 1039/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.07.2005odpoved delovnega razmerja - zagovorDejstvo, da je tožnica toženi stranki še preden je izostala z dela (odpotovala na neodobren letni dopust) naznanila, da je ne bo na delo, čeprav je vedela, da ji tožena stranka koriščenja letnega dopusta ni odobrila, predstavlja takšno okoliščino, zaradi katere bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožnici pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 11. člena ZDR (zaradi neopravičenega izostanka z dela), omogočila še zagovor. 
VDS sodba Pdp 1802/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.07.2005kršitev delovnih obveznosti - odpoved delovnega razmerja - znak kaznivega dejanja - prodajaČe je podana izredna odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja), začne 15-dnevi rok za podajo odpovedi iz 2. odstavka 110. člena ZDR teči z dnem, ko se je izvedelo za kršitev delovne obveznosti in storilca. Zato je rok za podajo izredne odpovedi PZ začel teči že z dnem, ko je tožena stranka podala dopolnitev ovadbe zoper tožnika in ne šele z dnem, ko naj bi tožnik v postopku izredne odpovedi PZ podal zagovor. 
VDS sklep Pdp 948/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.07.2005začasna odredba - zadržanje postopka - odpovedZadržanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi delodajalca ni mogoče podaljšati do odločitve sodišča (85/3 člen ZDR), če delavec zadžanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi ni predhodno zahteval že pri delodajalcu (85/1 člen ZDR). Zato je predlog za izdajo take začasne odredbe pravilno zavrnjen, čeprav delavec zadržanja pri delodajalcu ni zahteval zato, ker zaradi kršitev postopka v zvezi z izredno odpovedjo sindikat ni mogel pravočasno nasprotovati odpovedi in je bila odpoved ob podaji nasprotovanja sindikata že realizirana. 
VDS sklep Pdp 852/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.06.2005delovno razmerje - začasna odredba - zagovorV času, ko je tožena stranka tožnika povabila na zagovor pred izredno odpovedjo PZ, je bil tožnik zmožen za delo s polovičnim delovnim časom, a se vabilu ni odzval in svoje odsotnosti ni opravičil. Ker iz tožnikovih navedb tudi ne izhaja, da bi bila izredna odpoved podana prepozno, tožnikova terjatev kot pogoj za izdajo začasne odredbe ni verjetno izkazana. 
VDS sodba Pdp 1475/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.06.2005odpoved - pristojnostLečeča zdravnica tožniku ni odredila mirovanja, ampak mu je svetovala, naj opravlja tiste vsakodnevne aktivnosti, ki jih zmore. Zato tožnikovo delo na vrtu ne pomeni kršitve zdravnikovih navodil, spoh ker tožniku ni bilo dokazano neprekinjeno delo v prisilni drži, kot mu je očitala tožena stranka. Čeprav je tožniku imenovani zdravnik določil mirovanje, ta del sklepa pomeni le prepis določb 2. odstavka 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in ga ni mogoče šteti kot navodila tožniku. Zatrjevani odpovedni razlog za izredno odpoved PZ po 6. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR zato ni podan. 
VDS sodba Pdp 337/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.06.2005odpoved - rok - opis kršitve - dokazna ocenaTožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni navedla, kdaj naj bi tožnica storila očitane kršitve, zato ni mogoče preizkusiti pravočasnosti podane izredne odpovedi, prav tako pa ni dokazala, da je tožnica kršitve dejansko zagrešila. Zato je podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. 
VDS sklep Pdp 925/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.06.2005odpoved delovnega razmerja1. Pri presoji zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je sodišče vezano na dejanski opis kršitve in ne na pravno kvalifikacijo. Zato je v okviru dejanskega opisa dopustna prekvalifikacija iz kršitve po 1. alineji 1. odst. 11. čl. ZDR v kršitev po 2. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR. 2. Za določitev, da je nadaljevanje delovnega razmerja še mogoče, ne zadostuje zgolj ugotovitev, da tožnik vztraja pri tožbenem zahtevku in da tožena stranka ni v postpku izbrisa. Sodišče bi se moralo opredeliti tudi do navedb tožene stranke, da zaradi narušenega odnosa nadaljuje delovno razmerje ni mogoče, saj govori o in odnosih obeh strank. 
VDS sklep Pdp 624/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.05.2005delovno razmerje - odpoved pogodbe - rok za vložitev tožbeTožnik je za kršitev pravic izvedel, ko mu je bil vročen sklep tožene stranke o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav ta sklep ni imel opozorila iz 2. odst. 86. člena ZDR. Zato je 30-dnevni rok za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in posledično za ugoditev reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku (3. odstavek 204. člena ZDR) začel teči z vročitvijo tega sklepa in ne z dnem vročitve odločbe zavoda za zaposlovanje o denarnem nadomestilu za čas brezposelnosti, s katero je bil opozorjen, da mu je delovno razmerje nezakonito prenehalo. 
VDS sodba Pdp 1399/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.05.2005delovno razmerje - odpoved pogodbe - zagovorTožnici v postopku izredne odpovedi PZ ni bila vročena "pisna obdolžitev" niti ji ni bila dana možnost zagovora (2. odstavk 83. člena ZDR v zvezi z 177. členom ZDR). Prav tako iz obrazložitve podane izredna odpovedi pogodbe o zaposlitvi izhaja le, da je tožnica pri svojem delu zlorabila položaj in toženi stranki povzročila škodo, prav tako pa obrazložitev ne vsebuje obrazložitve okoliščin kršitve in interesov strank, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izreka odpovednega roka, kar je bistvo izredne odpovedi PZ, zato izredna odpoved ni zakonita. 
VDS sodba Pdp 99/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.05.2005odpoved pogodbe - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - zagovorKer je delodajalec delavca večkrat neuspešno vabil na razgovor v zvezi z očitanimi kršitvami obveznosti iz delovnega razmerja, delavec pa je vabila ignoriral, so podane okoliščine, zaradi katerih je bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. 
Sodba VIII Ips 125/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.05.2005izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih ali drugih obveznostiUtemeljen razlog za izredno odpoved PZ po 2. alinei prvega odstavka 111. člena ZDR je podan tudi tedaj, če je delodajalec dokazal, da ima značaj hujše kršitve pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja zmerjanje in psovanje direktorja ter žaljiv odnos do sodelavcev. Ugotovljeno mora tudi biti, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče. Disciplinski postopek po ZDR in odpoved PZ po 111. členu sta različna pravna instituta, ki imata vsak svoje pravne značilnosti in posledice. Žalitev v smislu navedene določbe mora biti znatna oziroma pomembna. Žalitev sodelavcev je lahko pomembna le, če zato trpi delovni proces pri delodajalcu.
VDS sodba Pdp 1611/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.05.2005rok - odpoved - pogodba o zaposlitviSubjektivni rok za podajo izredne odpovedi je začel teči, ko se je stranka seznanila s tožnikovim zagovorom, objektivni pa z dnem, ko je bila kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja storjena. Ker je od kršitve preteklo že več kot leto dni, je tožena stranka zamudila objektivni rok za podajo izredne odpovedi PZ iz 2. odstavka 110. člena ZDR, zato je izredna odpoved nezakonita. 
VDS sklep Pdp 938/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.05.2005bolniški stalež - odpoved - pogodba o zaposlitviZa podajo izredne odpovedi PZ iz razloga po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ne zadostuje zgolj ugotovitev, da se tožnica določenega dne ni nahajala v kraju svojega prebivališča, ampak je potrebno ugotoviti, ali je s svojim ravnanjem kršila navodila pristojnega zdravnika. Če ji je lečeči zdravnik - psihiater zaradi depresivnega stanja svetoval gibanje in aktivno vključevanje v okolico, zakonit razlog za izredno odpoved PZ ne more biti zgolj v tem, da je tožnica odpotovala iz kraja bivanja. 
VDS sodba Pdp 316/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.05.2005odpoved - pogodba o zaposlitvi - subjektivni rokTožena stranka bi morala tožnici izredno odpoved PZ (kršitev po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR - neopravičeni izostanki) podati v roku 15 dni (2. odstavek 110. člena ZDR) od njenega zagovora. Zaradi prekoračitve navedenega roka je sodišče prve stopnje pravilno razveljavilo podano izredno odpoved PZ. 
VDS sodba Pdp 1861/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.04.2005neopravičen izostanek - odpoved - pogodba o zaposlitviKer je dokazano, da tožniku njegov nadrejeni ni odobril koriščenja ur, je bila tožnikova odsotnost z dela neopravičena. Podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zato zakonita. 
VDS sklep Pdp 1301/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.04.2005odpoved - pogodba o zaposlitvi - razporeditev na drugo delo - ustreznost drugega dela - invalidDelodajalec je dolžan delavcu invalidu zagotoviti ustrezno delo. Če delodajalec po zaključku bolniškega staleža delavcu - invalidu ne zagotovi ustreznega dela, delavčeva odsotnost z dela ni neupravičena. 

Izberi vse|Izvozi izbrane