Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3627cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Pdp 388/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.10.2020neupravičen izostanek z dela - izredna odpoved pogodbe o zaposlitviTožnik z dela ni bil neopravičeno odsoten v spornem času. Zato je odpoved podana v nasprotju s četrto alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 479/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.10.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - zagovorOpravljanje dela (in v tem okviru prihod na delo) je temeljna obveznost delavca, določena v prvem odstavku 33. člena ZDR-1, in se od delodajalca ne zahteva (niti ne pričakuje), da delavca v zvezi s tem poučuje ali da ga opozarja, da mu v primeru neupravičenih izostankov z dela lahko pogodbo o zaposlitvi odpove.
VDSS Sodba Pdp 425/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.10.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - rok za podajo odpovedi - goljufija - nedovoljeno sprejemanje darilPravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je tožnik s svojimi ravnanji kršil s pogodbo o zaposlitvi določene delovne obveznosti, obveznosti po 2., 4. in 29. členu Pravilnika o postopku reševanja škod iz premoženjskih zavarovanj, ravnal pa je tudi v nasprotju s 33., 34. in 37. členom ZDR-1. Prav tako je pravilna ugotovitev, da imajo te tožnikove kršitve obveznosti iz delovnega razmerja vse znake nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1. To kaznivo dejanje pa stori, kdor zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto, ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik pri ogledih posameznih vozil priznaval, da je prišlo do poškodb posameznih delov vozil na parkiriščih po neznanih vozilih, kljub temu da je šlo...
VDSS Sodba Pdp 294/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.10.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zagovorZagovor delavca ni formaliziran postopek s posebnimi procesnimi zagotovili in ga ni mogoče šteti za nekakšen dokazni postopek niti primerjati s takšnim postopkom (npr. kazenskim postopkom), zato delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni dolžan delavca seznanjati z dokazi, ki jih je pridobil v zvezi z očitanimi kršitvami. Bistveno je, da delodajalec delavca seznani, katere kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti so mu očitane. Pritožbena trditev tožnice, da je bila v času prejema pisne seznanitve v bolniškem staležu, še ne pomeni, da se tožnica ni mogla udeležiti zagovora. Delavec mora svoj izostanek opravičiti z navedbo pomembnih okoliščin, ki jim po možnosti predloži ustrezne dokaze, to je ustrezno medicinsko dokumentacijo. ZDR-1 ne določa formalne oblike delavčevega zagovora, to je ne zahteva, da mora biti dan pred delodajalcem v ustni obliki in samo na kraju in ob času, ki ga je on določil. Dolžnost delodajalca je samo, da mu zagovor...
VDSS Sodba in sklep Pdp 366/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.10.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - goljufija - obstoj delovnega razmerja - reparacija - zaposlitev pri drugem delodajalcu - denarno nadomestilo za brezposelnostPredvsem pa je pomembno, da je sodišče prve stopnje zavrnitev zahtevka dodatno obrazložilo z vidika materialnega prava, čemur tožnik niti ne nasprotuje, da mu zahtevanih obračunov razlik v plači, z zahtevanim odvodom davkov in prispevkov ter izplačilom neto zneskov, ni možno prisoditi, ker mu za navedeni obdobji ni priznalo delovnega razmerja pri toženki, posledično pa ni možno priznanje pravic iz delovnega razmerja. Pri tem je sodišče še poudarilo, da tožnik drugih podlag v zvezi z vtoževanimi zneski (npr. odškodnino) ni podal in tudi temu tožnik v pritožbi ne nasprotuje. Z navedenim razlogovanjem je sodišče prve stopnje upoštevalo stališča iz sodb Vrhovnega sodišča VIII Ips 148/2015 in VIII Ips 315/2017, da delavcu v času zaposlitve pri novem delodajalcu ni mogoče priznati razlike v plači kot pravice, vezane na obstoj delovnega razmerja, pač pa kvečjemu odškodnino.
VDSS Sodba Pdp 320/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.10.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracijeV obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 118. člena ZDR-1 odločilo, da je tožnica zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi upravičena do denarnega povračila v višini ene bruto plače. Pri tem je pravilno upoštevalo vse kriterije, ki jih pri določitvi denarnega povračila, določa ZDR-1 v 118. členu, zlasti trajanje njene zaposlitve pri toženki ter okoliščino, da bi ji delovno razmerje pri toženki sicer prenehalo že 10. 4. 2020, pa tudi njene razmeroma dobre zaposlitvene možnosti - starost 31 let in njene delovne izkušnje na področju kozmetičnih storitev. Denarno povračilo v višini ene bruto plače je primerno, določeno ob upoštevanju kriterijev za njegovo odmero iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1.
VDSS Sklep Pdp 469/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.10.2020rok za vložitev tožbe - sodno varstvo - prepozna tožba - zavrženje tožbeTožnik zmotno tolmači, da mora sodišče tožbo obravnavati po vsebini, če je delodajalec z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi izpolnil znake kaznivega dejanja, in da bi moralo pri Vrhovnem državnem tožilstvu preveriti, ali je tožnik podal vlogo (ovadbo) v zvezi s sumom ponarejanja listin pri toženi stranki. Gre za ločena postopka in bi se kvečjemu lahko na listine in postopek, ki ga vodi Vrhovno državno tožilstvo, skliceval v postopku individualnega delovnega spora, tožnik pa bi moral tožbo vložiti v skladu s pravnim poukom, ki ga je dobil od delodajalca v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, oziroma v skladu z 200. členom ZDR-1. Ker tožbe ni vložil v roku, kot je določen v tretjem odstavku 200. člena ZDR-1, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
VDSS Sklep Pdp 391/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.09.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - zagovor - posebne okoliščineZmotna je presoja sodišča prve stopnje, da so v predmetni zadevi podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neutemeljeno pričakovati, da bo tožnici omogočil zagovor. Pravica do zagovora v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi (iz razloga nesposobnosti, iz krivdnega razloga, izredne odpovedi) je realizacija pravice do obrambe, s čimer se delavcu zagotavlja možnost sodelovanja in lahko tudi vplivanja na potek in rezultat odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Take okoliščine je treba razlagati restriktivno, saj gre za izjemo, dokazno breme glede njihovega obstoja pa je na delodajalcu. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje kot take okoliščine štelo, da je tožnica že oktobra (pred odpovedjo) povedala toženi stranki, da je ne bo več na delo, in se na pozive tožene stranke tudi po zaključku bolniškega staleža ni več oglašala in ni prišla na delo. Navedene okoliščine, ki pravzaprav pomenijo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, po ugotovitvi...
VDSS Sodba Pdp 327/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.09.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaZDR-1 v 75. členu določa, da če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Torej ZDR-1 ne zahteva podpisa nove pogodbe o zaposlitvi med delodajalcem prevzemnikom in delavcem. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik kršil pogodbene obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, pri čemer tudi ni bistveno, ali je tožnik oddelal delo. Bistveno je, da je delodajalcu zamolčal, da je v rednem delovnem službenem času opravljal delo za svoje podjetje.
VDSS Sodba Pdp 450/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.09.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - izostanek z delaSodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da odpovedni razlog ni utemeljen ne po 2. ne po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnik (ki je nazadnje dejansko delal pri toženki 26. 12. 2019) je 27. 12. 2019 s sms sporočilom obvestil delodajalca, da je od 27. 12. 2019 do nadaljnjega na bolniški. Pritožba brez podlage vztraja, da se je to sporočilo nanašalo le na čas do 31. 12. 2019, ne pa tudi na nadaljnje obdobje v januarju 2020. To, da je tožnik ob koncu decembra 2019 toženki v skladu s pravili s področja zdravstvenega zavarovanja (Navodilo o uresničevanju pravice zavarovancev do začasne zadržanosti od dela in do nadomestila plače) dostavil potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela za čas od 27. 12. 2019 do 31. 12. 2019 (pri čemer slednji datum v potrdilu ni bil opredeljen tudi kot zadnji dan zadržanosti, kar pomeni, da bolniški stalež ni bil zaključen), še ne utemeljuje sklepanja, da tožnik toženke ni ustrezno (27. 12. 2019) obvestil o svoji nadaljnji...
VDSS Sodba Pdp 397/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.09.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaGlede na to, da je bilo ugotovljeno, da je tožnica, ki bi morala kot odrasla oseba in strokovnjakinja s področja dela z otroki z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, ki imajo pridružene tudi druge motnje, znižano intelektualno sposobnost in prilagoditvene spretnosti, grobo kršila svoje obveznosti iz delovnega razmerja, je izpolnjen tudi pogoj iz 109. člena ZDR-1, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Opustitev skrbnosti dobrega strokovnjaka ter ustreznega strokovnega, objektivnega in etičnega postopanja v odnosu do otrok (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 79/2018) brez dvoma onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med strankama, še posebej, ker je ravno v povezavi z delovnim razmerjem delavcev v vzgojno‒pedagoškem procesu bistvena okoliščina prav zaupanje med vsemi udeleženci (prim. z odločbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 101/2017).
VDSS Sodba Pdp 390/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.09.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - majhna tatvina - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega rokaStališče, da majhna vrednost ukradene stvari ne pomeni, da v ravnanju niso podani vsi znaki kaznivega dejanja tatvine, oziroma da kazenskopravnega instituta dejanja majhnega pomena, kot ga je urejal 14. člen KZ, ni mogoče neposredno prenašati in upoštevati pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je bilo že zavzeto v sodni praksi Vrhovnega sodišča RS (sodba VIII Ips 361/2007). Pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. alineji prvega odstavka 111. člena takrat veljavnega ZDR oziroma 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, delodajalec ne ugotavlja, ali je delavec storil kaznivo dejanje, temveč ali je kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja. V nasprotju s tem je bilo dejanje majhnega pomena po 14. členu KZ opredeljeno kot dejanje, ki ima sicer v zakonu določene znake kaznivega dejanja, ni pa kaznivo dejanje - zaradi majhnega pomena. Pomen kršitve pogodbenih obveznosti z znaki kaznivega...
VDSS Sodba Pdp 245/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.09.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zloraba uradnega položaja in uradnih pravicTožena stranka je tožnici v izredni odpovedi očitala, da ni izvršila odredbe sodnice, ki je v zadevi izdala sklep, s katerim je zavrnila predlog obdolženega za vrnitev vozniškega dovoljenja. Tožnica tega sklepa ni poknjižila in odpravila, temveč je napisala nov sklep, s katerim je bilo predlogu obdolženega ugodeno in vozniško dovoljenje obdolženemu vrnjeno; ta sklep je še istega dne odpravila in ga poslala obdolženemu in pristojni upravni enoti. Za podajo izredne odpovedi je obstajal utemeljen razlog, saj je tožnica kršila pogodbene in druge obveznost iz delovnega razmerja, pri čemer je imela kršitev vse znake kaznivega dejanja (odpovedni razlog po 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1). Tožnica je s tem, ko naklepno ni izvršila odredbe sodnice, čeprav je bila to dolžna storiti, ter s tem, ko je s sklepom sama meritorno odločila o predlogu obdolženega za vrnitev vozniškega dovoljenja, čeprav za to kot vodja vpisnika ni bila pristojna, izpolnila znake...
VDSS Sklep Pdp 404/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.09.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - obrazložitev odpovediSodišče prve stopnje je, čeprav je ugotovilo nezakonitost zaradi neobrazloženosti odpovedi, ker je toženka odpoved za posamezne kršitve podala prepozno, ostale kršitve pa niso niti hujše kršitve niti niso bile storjene naklepoma ali iz hude malomarnosti, ugotavljalo, ali bi bil izpolnjen pogoj za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, določen v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pri presoji, da ta pogoj ni izpolnjen, je neutemeljeno odreklo pomen izjavam strank toženke, saj z njimi toženka ni širila očitkov iz odpovedi, ampak je utemeljila izgubo zaupanja. Po drugi strani pa je izpoved toženke, da bi tožnico lahko zaposlila nazaj, štelo kot odločilno, pri čemer se ta lahko nanaša le na vprašanje reintegracije ob ugotovljeni nezakoniti odpovedi, ne pa na vprašanje presoje zakonitosti odpovedi.
VSL Sodba II Cp 656/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.09.2020krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - element subjektivne krivde - stanje nerazsodnosti - demenca - neodgovorne osebe - sprejem poštne pošiljke - pravne posledice vročitve - odklonitev sprejema pisanja - očitek protispisnosti - poslovna sposobnost - dokazna ocena - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - postavitev drugega izvedenca - razlog za postavitev drugega izvedenca - dokazna ocena vseh dokazov - dokazni standard - obstoj spoznavne krizeTožnik utemeljuje kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP s kritiko dokazne ocene izdelanih izvedeniških mnenj v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi. Takšna kritika lahko pomeni zgolj grajo ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa očitane kršitve. Sodišče prve stopnje s tem, ko je dvom v mnenje izvedenke dr. A. A. odpravilo z mnenjem dr. S. S., ni kršilo določbe 254. člena ZPP. V konkretnem primeru niti ni šlo za nejasnost, nepolnost oziroma nasprotja v mnenju dr. A. A., ampak je sodišče v mnenje podvomilo zaradi ravnanja toženkinih bližnjih v postopku. Tudi izvedeniška mnenja, tako kot vsak drug dokaz, so podvržena prosti oceni dokazov in sodišča ne obvezujejo. Ob upoštevanju 8. člena ZPP je zato naloga sodišča, da na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka odloči, katera dejstva šteje za dokazana. In v konkretnem primeru je sodišče prve stopnje to tudi storilo....
VDSS Sodba Pdp 261/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.09.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičena odsotnost z dela - zagovorDejstvo, da tožnik po lastni navedbi ni bival na začasnem prebivališču v Sloveniji, ni relevantno. Tožnik je podpisal pogodbo o zaposlitvi z začasnim prebivališčem v Sloveniji, torej bi se moral tam tudi nahajati, saj ZDR-1 ne predvideva obveznosti vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi v tuji državi.
VDSS Sodba Pdp 360/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.09.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - sindikalni zaupnik - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - reintegracija - sodna razvezaPo drugem odstavku 109. člena ZDR-1 mora delodajalec podati izredno odpoved najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Pri ugotavljanju, kdaj je pričel teči subjektivni 30-dnevni rok, je treba upoštevati vse okoliščine konkretnega primera in ugotoviti, kdaj je bila pristojna oseba, v obravnavanem primeru ravnateljica zavoda, seznanjena, da je tožnik kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja. Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 53/2019 poudarilo, da delavci, ki uživajo posebno pravno varstvo pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1, niso varovani tudi pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča. Sodišče mora tudi v primeru, če ugotovi, da delavec, ki uživa posebno pravno varstvo pred odpovedjo po 112. členu ZDR-1, pretehtati, ali vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank utemeljujejo bodisi nadaljevanje delovnega razmerja po nezakonitem prenehanju...
VDSS Sodba Pdp 256/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.09.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - alkoholiziranost na delovnem mestu - alkotest - detektiv - zakonito pridobljen dokazIzvedba preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ni opravilo, ki bi ga po zakonu veljavno lahko izvedla le detektivska agencija oziroma detektiv. Zato je revizijsko sodišče v sklepu VIII Ips 90/2019 poudarilo, da izvedba alkotesta s strani osebe, ki ni detektiv, pomeni le, da ni bila opravljena v skladu s pravili detektivske dejavnosti, ne pomeni pa, da je tak preizkus nezakonit. Preizkus alkoholiziranosti namreč lahko zakonito opravi katerakoli za to usposobljena oseba. Tožena stranka je ravnala v skladu z internim Navodilom, ki določa, da preizkus alkoholiziranosti opravi pooblaščeni detektiv pogodbene detektivske agencije v skladu z ZDD-1. Šele v sodnem postopku se je izkazalo, da stranska intervenientka ni imela zaposlenega detektiva, sporni, ki je test opravil, pa ne statusa detektiva, torej je dejansko zaupala izvedbo preizkusa osebi, ki ni bila detektiv, oziroma detektivski agenciji, ki ni izpolnjevala pogojev za opravljanje detektivske dejavnosti. Vendar pa tudi to samo...
VDSS Sodba Pdp 356/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.09.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - goljufijaV odpovedi očitana in ugotovljena kršitev z znaki kaznivega dejanja, tožnikova večurna odsotnost z dela, ko je bil na nogometni tekmi, in vpis neresničnega podatka v evidenco razporeda in ugotavljanja sposobnosti za delo, je kršitev, na podlagi katere delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do odpovednega roka, neupoštevaje morebitne škodne posledice (škoda, ki je toženki nastala, je v višini plačila za delo za ure izostanka z dela).
VDSS Sklep Pdp 304/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.09.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - disciplinski postopek - zagovorStališče, da je za presojo bistvena vsebina spornih dokumentov in ne zgolj njihovo poimenovanje, izhaja tudi iz odločitev Vrhovnega sodišča RS. To je namreč zavzelo stališče, da je izrečeno disciplinsko sankcijo, s katero se delavca izrecno opozori na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, mogoče šteti za pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

Izberi vse|Izvozi izbrane