Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VDS sklep Pdp 1666/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 30.03.2006 razveza ali sprememba pogodbe - odškodnina - izredna odpoved - pisna obdolžitev - zagovor Sodišče prve stopnje mora v skladu z načelom odprtega sojenja stranki seznaniti z možnostjo, da bo odločalo po 2. odst. 118. čl. ZDR in razvezalo pogodbo o zaposlitvi brez predloga delavca, in tako tožnici omogočiti, da se izjasni o okoliščinah v zvezi z možnostjo nadaljevanja delovnega razmerja in da postavi odškodninski zahtevek. Zgolj dejstvo, da tožnica takšnega zahtevka ni postavila, ni ovira, da tožnica ne bi kasneje, v ločeni tožbi zahtevala plačila odškodnine po pravilih civilnega prava iz 1. odst. 118. člena ZDR.
Pisna obdolžitev po novem ZDR nima več enake funkcije kot po prejšnjem ZDR in ZTPDR v disciplinskih postopkih. Zgolj dejstvo neobstoja pisne obdolžitve še ne pomeni avtomatsko tudi nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pisna obdolžitev ne bi bila potrebna v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu sploh omogoči zagovor. Pomanjkanje pisne obdolžitve tudi ni odločilno... VDS sodba in sklep Pdp 1758/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 31.03.2006 delovno razmerje - rok za vložitev tožbe - izredna odpoved - neopravičen izostanek Če je PZ sklenjena za določen čas, začne teči rok za vložitev
tožbe iz 3. odstavka 204. člena ZDR z iztekom PZ za določen čas
in ne z dnem, ko je delavcu vročen dopis, da mu bo zaradi izreka
časa prenehala PZ.
Delavcu je neupravičen izostanek mogoče očitati le, če ve, na
katerem delovnem mestu oz. kje mora delati. Ker je toženec prodal
lokal, v katerem je tožnica delala, ob razgovoru z novim
lastnikom pa je bila tožnici ponujena le honorarna zaposlitev,
tožnici ni mogoče očitati kršitev po 2. alinei 1. odstavka 111.
člena ZDR, ko se ni zglasila na novem delovnem mestu v drugem
lokalu, kjer naj bi z delom nadaljevala. VDS sodba in sklep Pdp 140/2005 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 31.03.2006 novi ZDR - izredna odpoved - zagovor Ni moč šteti, da je bil delavcu v postopku izredne odpovedi PZ
omogočen zagovor v smislu 2. odstavka 83. člena ZDR, čeprav je
bil pred podajo odpovedi opravljen razgovor med njim in
delodajalcem, če delavcu ni bilo predhodno vročeno vabilo na
zagovor s pisno obdolžitvijo. VDS sodba Pdp 13/2005 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 06.04.2006 delovno razmerje - izredna odpoved - zagovor Bistvo pravice do zagovora skladno z 2. odstavkom 83. člena ZDR
je v zagotovitvi možnosti delavcu, da sodeluje in vpliva na
postopek in rezultat odpovedi PZ. Ker 2. odstavek 83. člena ZDR
ne predpisuje postopka glede podaje zagovora delavca, tožnik pa
je bil z očitanimi kršitvani ustno seznanjen in je v zvezi s
kršitvami podal zagovor, mu ni bila kršena pravica do zagovora,
čeprav mu obdolžitev in vabilo na zagovor nista bila podana v
pisni obliki. VDSS sodba Pdp 46/2005 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 06.04.2006 konkurenčna klavzula - pogodba o zaposlitvi za določen čas Konkurenčna klavzula, dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, pride v poštev le, če pogodba o zaposlitvi preneha veljati po delavčevi volji ali krivdi še pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ne pa v primeru, če pogodba o zaposlitvi preneha veljati zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena. VDS sodba in sklep Pdp 412/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 07.04.2006 delovno razmerje - odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe Novi ZDR v primeru nezakonitosti odpovedi PZ oz. drugih načinov
prenehanja PZ ne predvideva več predhodnega notranjega varstva
pravic pri delodajalcu, kot je to določal 80. in 83. člen ZTPDR.
Zato bi moral delavec skladno s 3. odstavkom 204. člena novega
ZDR v 30-dnevnem roku od vročitve odpovedi oz. od roka, ko je
izvedel za kršitev pravice, vložiti tožbo pred pristojnim
sodiščem. Če delavec tožbo vloži po preteku navedenega
prekluzivnega roka iz 3. odstavka 204. člena ZDR, mora sodišče
tožbo zavreči, ne glede na morebitno napačno opozorilo ma pravno
varstvo v podani odpovedi, ki delavca napotuje k uveljavitvi
varstva pravic pri delodajalcu. Sodba in sklep VIII Ips 28/2006 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 11.04.2006 izredna odpoved delavca - pravica do odpravnine Zakon neredno izplačevanje plač v določenem obdobju šteje za razlog na strani delodajalca. Če delodajalec ne more izpolnjevati teh svojih obveznosti, imajo delavci možnost izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Sklep VIII Ips 40/2006 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 11.04.2006 dovoljenost revizije V obravnavani zadevi je zakonska določba za oba zahtevka sicer ista, isti je tudi razlog (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca), na katerega zakon veže obe pravici. Vendar to ne pomeni, da gre za zahtevka, ki bi imela isto dejansko in pravno podlago. Ker ob tem vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe za nobenega od zahtevkov ne presega z zakonom določenega zneska, za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj. Sodba VIII Ips 60/2006 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 11.04.2006 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vinjenost na delu - krivdni razlog - hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti I. Glede na to, da je bilo pri toženi stranki prihajanje na delo pod vplivom alkohola prepovedano, glede na ugotovljene okoliščine tožnikovega dela, ki so zahtevale popolno treznost in pozornost pri delu in glede na dokaj visoko stopnjo alkoholiziranosti, ugotovljeno z alkotestom ter glede na ugotovitev, da je tožnik pred prihodom na delo užival alkoholno pijačo, revizijsko sodišče soglaša, da je bilo tožnikovo alkoholiziranost na delu mogoče opredeliti za hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno najmanj iz hude malomarnosti, saj se je tožnik zavedal, da mora biti na delu trezen, pa je pred prihodom na delo kljub temu užival alkohol. II. Glede na ugotovljene zahteve tožnikovega delovnega mesta se je tožena stranka utemeljeno postavila na stališče, da zaradi uživanja alkohola tožnik ne more nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka. Sodba VIII Ips 39/2006 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 11.04.2006 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik na delu pod vplivom alkohola, kar vsekakor predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti (na kar je bil tožnik že opozarjan) in da je bil zaposlen na takih delih, kjer bi lahko vinjenost pomenila nevarnost, saj je delal z vnetljivimi substancami, kjer je bila stalna nevarnost, da bi v primeru neprevidnega ravnanja lahko bili ogroženi ljudje ali premoženje, tako da ni bilo mogoče govoriti o tem, da bi lahko svoje delo opravljal do izteka odpovednega roka (kar vse je ugotavljala tudi že tožena stranka), so bili tudi po mnenju revizijskega sodišča izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodba in sklep VIII Ips 33/2006 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 11.04.2006 zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - seznanitev z razlogom za odpoved - zloraba bolniškega staleža - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - pravna narava roka za izredno odpoved Rok iz 2. odstavka 110. člena ZDR je prekluzivni rok, kar pomeni, da po njegovem poteku preneha pravica delodajalca, da poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kdaj se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, je dejansko vprašanje: seznanjen je lahko takoj, ko je do razloga dejansko prišlo, lahko pa se seznani z njimi kasneje, vse do zagovora delavca. Če zagovora ni bilo (razlog ni pomemben), ni mogoče šteti, da se je delodajalec seznanil z razlogi na dan, ko je bil določen neuspeli zagovor, ker pač na ta dan ni izvedel nič novega, ampak se je lahko z njimi seznanil prej, ali pa razlogov za odpoved pogodbe nima. Ker je delodajalec v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu dodatno omogočil še 30 dni odpovednega roka, za izredno odpoved ni bil izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, t. j. da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka. VDS sklep Pdp 1178/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 13.04.2006 novi ZDR - izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi Poleg dokazanega razloga za izredno odpoved PZ je pogoj za njeno
zakonitost ugotovitev, da ob upoštevanju vseh okoliščin in
interesov pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega
razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 110. člena ZDR).
Na obstoj teh okoliščin pa ni mogoče sklepati le na podlagi teže
kršitve, ampak morata biti način storitve in vrsta kršitve taki,
da pomembno vplivata na razmerje med delavcem in delodajalcem.
Njuno medsebojno razmerje in zaupanje mora biti tako porušeno, da
njuno nadalnje sodelovanje ni več mogoče. VDS sklep Pdp 1416/2005 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 13.04.2006 novi ZDR - izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi Za zakonitost izredne odpovedi ne zadostuje, da je podan le
zakonski razlog za izredno odpoved PZ po 111. členu ZDR, ampak
mora biti izpolnjen tudi pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, da
ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank
delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izreka odpovednega
roka. Te okoliščine in interese je potrebno presojati glede na
naravo, težo in posledice kršitve ter upoštevajoč, kako je
kršitev vplivala na medsebojna razmerja in zaupanje strank ipd.
Če sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
ne izvaja dokaznega postopka o obstoju teh okoliščin in le na
podlagi tožnikove kršitve zaključi, da so navedene okoliščine
izkazane, tak zaključek sodišča nima dejanske podlage. VDS sodba Pdp 540/2005 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.04.2006 delovno razmerje - odpoved delovnega razmerja Nezakonito je, če se delavcu poda izredna odpovedi PZ zato, ker
je prenehala potreba po opravljanju njegovega dela. VDS sodba Pdp 1019/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.04.2006 novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - zagovor - bolniški stalež Če je delavec v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (neupravičeni izostanki z dela) delodajalca večkrat prosil za preložitev zagovora zaradi bolniškega staleža, čemur je delodajalec ugodil, postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa kasneje ustavil, ker naj bi zaradi preložitve zagovora potekli roki za podajo odpovedi, to ne predstavlja okoliščine iz 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi katere delodajalec delavcu v kasnejšem postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz istega razloga (neupravičeni izostanki), ne bi bil dolžan omogočiti zagovora. V postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu ni mogoče odvzeti pravice do zagovora zato, ker naj bi to pravico izrabljal v predhodnem postopku. Ne gre za zlorabo pravice, če delavec zaradi bolezni prosi za preložitev zagovora. Bolniški stalež sam po sebi še ne predstavlja razloga za preložitev zagovora, saj mora delavec dokazati, da se zagovora zaradi... VDS sklep Pdp 525/2006 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 20.04.2006 delovno razmerje - izredna odpoved - verjetno izkazana terjatev - pravica do pritožbe Ker je bilo z začasno odredbo toženi stranki naloženo, naj
tožniku v delovno knjižico vpiše datum prenehanja delovnega
razmerja, kar predstavja odločitev o delu tožbenega
zahtevka, taka začasna odredba ni dopustna.
Vpis datuma prenehanja delovnega razmerja ne vpliva na
pravice tožnika pri Zavodu za zaposlovanje, zato ni izkazana
verjetnost nastanka škode kot pogoj za izdajo začasne odredbe.
Pritožbeno sodišče ne more samo odločiti o predlogu za
izdajo začasne odredbe in ga zavrniti, saj bi s tem tožniku
odvzelo možnost pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi
predlagane začasne odredbe. Če ugotovi, da niso podani
pogoji za izdajo začasne odredbe, lahko le razveljavi sklep
o zavrnitvi ugovora in zadevo vrne sodišču prve stopnje v
nov postopek. VDS sodba Pdp 805/2004 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 20.04.2006 novi ZDR - izredna odpoved - pisna obdolžitev - zagovor Zakonodajalec je predvidel situacijo, ko delodajalec pred
odpovedjo PZ delavcu ni dolžan omogočiti zagovora. V tem primeru
delavcu tudi ni dolžan vročiti pisne obdolžitve, saj ima ta svojo
funkcijo le v primeru, če je delavcu omogočen zagovor.
Če delavec verbalno in fizično napade direktorja, gre za primer,
ko od delodajalca ni mogoče pričakovati, da delavcu omogoči
zagovor. VDS sodba Pdp 611/2005 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 20.04.2006 odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok Če gre za trajajočo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja lahko pogodbena stranka odpove pogodbo o zaposlitvi ves čas trajanja kršitve, pa tudi po njenem prenehanju. V tem primeru začne teči objektivni 6 mesečni rok iz 2. odstavka 110. člena ZDR z dnem prenehanja kršitve, subjektivni 15 dnevni pa z dnem, ko se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved. VDS sodba Pdp 1238/2005 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 21.04.2006 delovno razmerje - odpoved - kršitev delovnih obveznosti - prepoved retroaktivnosti - likvidacija Delavcu ni mogoče izredno odpovedati PZ po določbah novega ZDR
za kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti, ki so bile storjene
pred uveljavitvijo novega ZDR in za katere je disciplinski
postopek na podlagi predpisov, veljavnih pred 1.1.2003, že
zastaral. Nasprotno stališče bi pomenilo kršitev ustavnega načela
prepovedi retroaktivne veljavnosti zakona.
V primeru likvidacije delodajalca - za razliko od ureditve
po prešnjih predpisih (ZPPSL) - delovno razmerje ne preneha
vsem delavcem, ampak le tistim, katerih delo je zaradi
likvidacije postalo nepotrebno. Zato je tudi po začetku
likvidacijskega postopka mogoča reintegracija delavca. VDS sodba Pdp 449/2005 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 05.05.2006 delovno razmerje - izredna odpoved - postopek Postopek izredne odpvedi PZ s strani delodajalca ni tako
formalen, kot je bil disciplinski postopek po prej veljavni
zakonodaji, vendar pa morata biti za zakonitost podane
odpovedi podani vsaj dve procesni zahtevi:
- delavcu mora biti v obliki obdolžitve predočeno, kaj se mu
očita in da mu zaradi očitanih kršitev grozi izredna odpoved
- delavcu je potrebno omogočiti, da v zvezi z očitanimi kršitvami
poda zagovor.
Če delodadajec delavca le mimogrede opozarja na napake in on
odgovori, da ni kriv, pri tem pa ne ve, da podaja zagovor v
zvezi z očitki, ki predstavljajo odpovedni razlog, izredna
odpoved ni zakonita.
