Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3623cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWFzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTg=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sklep Pdp 1666/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.03.2006razveza ali sprememba pogodbe - odškodnina - izredna odpoved - pisna obdolžitev - zagovorSodišče prve stopnje mora v skladu z načelom odprtega sojenja stranki seznaniti z možnostjo, da bo odločalo po 2. odst. 118. čl. ZDR in razvezalo pogodbo o zaposlitvi brez predloga delavca, in tako tožnici omogočiti, da se izjasni o okoliščinah v zvezi z možnostjo nadaljevanja delovnega razmerja in da postavi odškodninski zahtevek. Zgolj dejstvo, da tožnica takšnega zahtevka ni postavila, ni ovira, da tožnica ne bi kasneje, v ločeni tožbi zahtevala plačila odškodnine po pravilih civilnega prava iz 1. odst. 118. člena ZDR. Pisna obdolžitev po novem ZDR nima več enake funkcije kot po prejšnjem ZDR in ZTPDR v disciplinskih postopkih. Zgolj dejstvo neobstoja pisne obdolžitve še ne pomeni avtomatsko tudi nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pisna obdolžitev ne bi bila potrebna v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu sploh omogoči zagovor. Pomanjkanje pisne obdolžitve tudi ni odločilno...
VDS sodba in sklep Pdp 1758/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore31.03.2006delovno razmerje - rok za vložitev tožbe - izredna odpoved - neopravičen izostanekČe je PZ sklenjena za določen čas, začne teči rok za vložitev tožbe iz 3. odstavka 204. člena ZDR z iztekom PZ za določen čas in ne z dnem, ko je delavcu vročen dopis, da mu bo zaradi izreka časa prenehala PZ. Delavcu je neupravičen izostanek mogoče očitati le, če ve, na katerem delovnem mestu oz. kje mora delati. Ker je toženec prodal lokal, v katerem je tožnica delala, ob razgovoru z novim lastnikom pa je bila tožnici ponujena le honorarna zaposlitev, tožnici ni mogoče očitati kršitev po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ko se ni zglasila na novem delovnem mestu v drugem lokalu, kjer naj bi z delom nadaljevala. 
VDS sodba in sklep Pdp 140/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore31.03.2006novi ZDR - izredna odpoved - zagovorNi moč šteti, da je bil delavcu v postopku izredne odpovedi PZ omogočen zagovor v smislu 2. odstavka 83. člena ZDR, čeprav je bil pred podajo odpovedi opravljen razgovor med njim in delodajalcem, če delavcu ni bilo predhodno vročeno vabilo na zagovor s pisno obdolžitvijo. 
VDS sodba Pdp 13/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.04.2006delovno razmerje - izredna odpoved - zagovorBistvo pravice do zagovora skladno z 2. odstavkom 83. člena ZDR je v zagotovitvi možnosti delavcu, da sodeluje in vpliva na postopek in rezultat odpovedi PZ. Ker 2. odstavek 83. člena ZDR ne predpisuje postopka glede podaje zagovora delavca, tožnik pa je bil z očitanimi kršitvani ustno seznanjen in je v zvezi s kršitvami podal zagovor, mu ni bila kršena pravica do zagovora, čeprav mu obdolžitev in vabilo na zagovor nista bila podana v pisni obliki. 
VDSS sodba Pdp 46/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.04.2006konkurenčna klavzula - pogodba o zaposlitvi za določen časKonkurenčna klavzula, dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, pride v poštev le, če pogodba o zaposlitvi preneha veljati po delavčevi volji ali krivdi še pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, ne pa v primeru, če pogodba o zaposlitvi preneha veljati zaradi poteka časa, za katerega je bila sklenjena.
VDS sodba in sklep Pdp 412/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.04.2006delovno razmerje - odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - rok za vložitev tožbeNovi ZDR v primeru nezakonitosti odpovedi PZ oz. drugih načinov prenehanja PZ ne predvideva več predhodnega notranjega varstva pravic pri delodajalcu, kot je to določal 80. in 83. člen ZTPDR. Zato bi moral delavec skladno s 3. odstavkom 204. člena novega ZDR v 30-dnevnem roku od vročitve odpovedi oz. od roka, ko je izvedel za kršitev pravice, vložiti tožbo pred pristojnim sodiščem. Če delavec tožbo vloži po preteku navedenega prekluzivnega roka iz 3. odstavka 204. člena ZDR, mora sodišče tožbo zavreči, ne glede na morebitno napačno opozorilo ma pravno varstvo v podani odpovedi, ki delavca napotuje k uveljavitvi varstva pravic pri delodajalcu. 
Sodba in sklep VIII Ips 28/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.04.2006izredna odpoved delavca - pravica do odpravnineZakon neredno izplačevanje plač v določenem obdobju šteje za razlog na strani delodajalca. Če delodajalec ne more izpolnjevati teh svojih obveznosti, imajo delavci možnost izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
Sklep VIII Ips 40/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.04.2006dovoljenost revizijeV obravnavani zadevi je zakonska določba za oba zahtevka sicer ista, isti je tudi razlog (izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca), na katerega zakon veže obe pravici. Vendar to ne pomeni, da gre za zahtevka, ki bi imela isto dejansko in pravno podlago. Ker ob tem vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe za nobenega od zahtevkov ne presega z zakonom določenega zneska, za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj.
Sodba VIII Ips 60/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.04.2006izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vinjenost na delu - krivdni razlog - hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznostiI. Glede na to, da je bilo pri toženi stranki prihajanje na delo pod vplivom alkohola prepovedano, glede na ugotovljene okoliščine tožnikovega dela, ki so zahtevale popolno treznost in pozornost pri delu in glede na dokaj visoko stopnjo alkoholiziranosti, ugotovljeno z alkotestom ter glede na ugotovitev, da je tožnik pred prihodom na delo užival alkoholno pijačo, revizijsko sodišče soglaša, da je bilo tožnikovo alkoholiziranost na delu mogoče opredeliti za hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno najmanj iz hude malomarnosti, saj se je tožnik zavedal, da mora biti na delu trezen, pa je pred prihodom na delo kljub temu užival alkohol. II. Glede na ugotovljene zahteve tožnikovega delovnega mesta se je tožena stranka utemeljeno postavila na stališče, da zaradi uživanja alkohola tožnik ne more nadaljevati delovnega razmerja do poteka odpovednega roka.
Sodba VIII Ips 39/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.04.2006izredna odpoved pogodbe o zaposlitviKer je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik na delu pod vplivom alkohola, kar vsekakor predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti (na kar je bil tožnik že opozarjan) in da je bil zaposlen na takih delih, kjer bi lahko vinjenost pomenila nevarnost, saj je delal z vnetljivimi substancami, kjer je bila stalna nevarnost, da bi v primeru neprevidnega ravnanja lahko bili ogroženi ljudje ali premoženje, tako da ni bilo mogoče govoriti o tem, da bi lahko svoje delo opravljal do izteka odpovednega roka (kar vse je ugotavljala tudi že tožena stranka), so bili tudi po mnenju revizijskega sodišča izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Sodba in sklep VIII Ips 33/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.04.2006zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - seznanitev z razlogom za odpoved - zloraba bolniškega staleža - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - pravna narava roka za izredno odpovedRok iz 2. odstavka 110. člena ZDR je prekluzivni rok, kar pomeni, da po njegovem poteku preneha pravica delodajalca, da poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kdaj se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, je dejansko vprašanje: seznanjen je lahko takoj, ko je do razloga dejansko prišlo, lahko pa se seznani z njimi kasneje, vse do zagovora delavca. Če zagovora ni bilo (razlog ni pomemben), ni mogoče šteti, da se je delodajalec seznanil z razlogi na dan, ko je bil določen neuspeli zagovor, ker pač na ta dan ni izvedel nič novega, ampak se je lahko z njimi seznanil prej, ali pa razlogov za odpoved pogodbe nima. Ker je delodajalec v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu dodatno omogočil še 30 dni odpovednega roka, za izredno odpoved ni bil izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, t. j. da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do poteka odpovednega roka.
VDS sklep Pdp 1178/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.04.2006novi ZDR - izredna odpoved - pogodba o zaposlitviPoleg dokazanega razloga za izredno odpoved PZ je pogoj za njeno zakonitost ugotovitev, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 110. člena ZDR). Na obstoj teh okoliščin pa ni mogoče sklepati le na podlagi teže kršitve, ampak morata biti način storitve in vrsta kršitve taki, da pomembno vplivata na razmerje med delavcem in delodajalcem. Njuno medsebojno razmerje in zaupanje mora biti tako porušeno, da njuno nadalnje sodelovanje ni več mogoče. 
VDS sklep Pdp 1416/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.04.2006novi ZDR - izredna odpoved - pogodba o zaposlitviZa zakonitost izredne odpovedi ne zadostuje, da je podan le zakonski razlog za izredno odpoved PZ po 111. členu ZDR, ampak mora biti izpolnjen tudi pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izreka odpovednega roka. Te okoliščine in interese je potrebno presojati glede na naravo, težo in posledice kršitve ter upoštevajoč, kako je kršitev vplivala na medsebojna razmerja in zaupanje strank ipd. Če sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ne izvaja dokaznega postopka o obstoju teh okoliščin in le na podlagi tožnikove kršitve zaključi, da so navedene okoliščine izkazane, tak zaključek sodišča nima dejanske podlage. 
VDS sodba Pdp 540/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.04.2006delovno razmerje - odpoved delovnega razmerjaNezakonito je, če se delavcu poda izredna odpovedi PZ zato, ker je prenehala potreba po opravljanju njegovega dela. 
VDS sodba Pdp 1019/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.04.2006novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - zagovor - bolniški staležČe je delavec v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (neupravičeni izostanki z dela) delodajalca večkrat prosil za preložitev zagovora zaradi bolniškega staleža, čemur je delodajalec ugodil, postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa kasneje ustavil, ker naj bi zaradi preložitve zagovora potekli roki za podajo odpovedi, to ne predstavlja okoliščine iz 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi katere delodajalec delavcu v kasnejšem postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz istega razloga (neupravičeni izostanki), ne bi bil dolžan omogočiti zagovora. V postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu ni mogoče odvzeti pravice do zagovora zato, ker naj bi to pravico izrabljal v predhodnem postopku. Ne gre za zlorabo pravice, če delavec zaradi bolezni prosi za preložitev zagovora. Bolniški stalež sam po sebi še ne predstavlja razloga za preložitev zagovora, saj mora delavec dokazati, da se zagovora zaradi...
VDS sklep Pdp 525/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.04.2006delovno razmerje - izredna odpoved - verjetno izkazana terjatev - pravica do pritožbeKer je bilo z začasno odredbo toženi stranki naloženo, naj tožniku v delovno knjižico vpiše datum prenehanja delovnega razmerja, kar predstavja odločitev o delu tožbenega zahtevka, taka začasna odredba ni dopustna. Vpis datuma prenehanja delovnega razmerja ne vpliva na pravice tožnika pri Zavodu za zaposlovanje, zato ni izkazana verjetnost nastanka škode kot pogoj za izdajo začasne odredbe. Pritožbeno sodišče ne more samo odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe in ga zavrniti, saj bi s tem tožniku odvzelo možnost pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi predlagane začasne odredbe. Če ugotovi, da niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe, lahko le razveljavi sklep o zavrnitvi ugovora in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. 
VDS sodba Pdp 805/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.04.2006novi ZDR - izredna odpoved - pisna obdolžitev - zagovorZakonodajalec je predvidel situacijo, ko delodajalec pred odpovedjo PZ delavcu ni dolžan omogočiti zagovora. V tem primeru delavcu tudi ni dolžan vročiti pisne obdolžitve, saj ima ta svojo funkcijo le v primeru, če je delavcu omogočen zagovor. Če delavec verbalno in fizično napade direktorja, gre za primer, ko od delodajalca ni mogoče pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. 
VDS sodba Pdp 611/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.04.2006odpoved pogodbe o zaposlitvi - rokČe gre za trajajočo kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja lahko pogodbena stranka odpove pogodbo o zaposlitvi ves čas trajanja kršitve, pa tudi po njenem prenehanju. V tem primeru začne teči objektivni 6 mesečni rok iz 2. odstavka 110. člena ZDR z dnem prenehanja kršitve, subjektivni 15 dnevni pa z dnem, ko se delodajalec seznani z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved. 
VDS sodba Pdp 1238/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.04.2006delovno razmerje - odpoved - kršitev delovnih obveznosti - prepoved retroaktivnosti - likvidacijaDelavcu ni mogoče izredno odpovedati PZ po določbah novega ZDR za kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti, ki so bile storjene pred uveljavitvijo novega ZDR in za katere je disciplinski postopek na podlagi predpisov, veljavnih pred 1.1.2003, že zastaral. Nasprotno stališče bi pomenilo kršitev ustavnega načela prepovedi retroaktivne veljavnosti zakona. V primeru likvidacije delodajalca - za razliko od ureditve po prešnjih predpisih (ZPPSL) - delovno razmerje ne preneha vsem delavcem, ampak le tistim, katerih delo je zaradi likvidacije postalo nepotrebno. Zato je tudi po začetku likvidacijskega postopka mogoča reintegracija delavca. 
VDS sodba Pdp 449/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.05.2006delovno razmerje - izredna odpoved - postopekPostopek izredne odpvedi PZ s strani delodajalca ni tako formalen, kot je bil disciplinski postopek po prej veljavni zakonodaji, vendar pa morata biti za zakonitost podane odpovedi podani vsaj dve procesni zahtevi: - delavcu mora biti v obliki obdolžitve predočeno, kaj se mu očita in da mu zaradi očitanih kršitev grozi izredna odpoved - delavcu je potrebno omogočiti, da v zvezi z očitanimi kršitvami poda zagovor. Če delodadajec delavca le mimogrede opozarja na napake in on odgovori, da ni kriv, pri tem pa ne ve, da podaja zagovor v zvezi z očitki, ki predstavljajo odpovedni razlog, izredna odpoved ni zakonita. 

Izberi vse|Izvozi izbrane