Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3623cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWFzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTE3OA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Pdp 420/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.10.2021redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlogToženka je tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, konkretno zaradi ekonomskega in organizacijskega razloga, skladno s prvo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je v 6. in 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe natančno obrazložilo v pritožbi izpostavljen ekonomski razlog, in sicer zmanjšan promet toženke v letu 2020, ki je posledica epidemije in s tem zaprtja gostinskih lokalov, ki jih je oskrbovala toženka. Posledično pa je prenehala potreba po delu nekaterih voznikov. Sodišče prve stopnje do zaključka, da je dokazan v izpodbijani odpovedi zatrjevan ekonomski razlog, ni prišlo zgolj na podlagi izpisanih indeksov prometa, ki jih je predložila toženka, kot to zmotno navaja pritožba. Sodišče se je o tem odpovednem razlogu prepričalo tudi na podlagi skladnih izpovedb zakonitega zastopnika toženke in priče D.D. - vodje toženkine finančno računovodske službe.
VDSS Sodba Psp 106/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore13.10.2021izredna denarna socialna pomoč - izključitveni razlog - prijava pri zavodu za zaposlovanjeTožnik je bil od 13. 6. 2019 brezposeln, vendar pri Zavodu RS za zaposlovanje ni bil prijavljen, kar predstavlja izključitveni razlog po 5. točki 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Ob ugotovitvi, da je v konkretnem primeru podan izključitveni razlog določen v 5. točki 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke z dne 13. 3. 2020 in Centra za socialno delo z dne 15. 11. 2019 in priznanje denarne socialne pomoči, zavrnilo.
VDSS Sodba in sklep Pdp 498/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.10.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - zagovor - seznanitev - variabilni del plačeSodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da so v obravnavanem primeru obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči seznanitev s kršitvami in zagovor. Ker tožena stranka tožniku zagovora ni omogočila, je izpodbijana izredna odpoved nezakonita. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožnik do variabilnega dela plače ni upravičen neposredno na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi določili, da delavcu pripada dodatek v skladu s predpisi in internimi akti. Če delodajalec izplačuje delavcu kakršnekoli posebne prejemke ali nagrade (izredne premije, programi udeležbe delavcev v dobičku, ugodnejši pogoji za pridobitev delnic, božičnica) imajo ta plačila naravo prostovoljnih dodatnih plačil delodajalca, s katerimi lahko delodajalec kadarkoli preneha. Delavec od delodajalca ni upravičen zahtevati izplačila takšnih posebnih premij ali nagrad niti v primeru, če je...
VDSS Sodba Pdp 454/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.10.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - hujša kršitev delovne obveznostiGlede na to, da se pri toženi stranki elektronski sistem za prijavo in odobritev dopusta uporablja že od februarja 2017 dalje, je zaključek sodišča prve stopnje v točki 11 obrazložitve, da je bil tožnici ta sistem dobro poznan, pravilen. Tako bi tožnica morala vedeti, da prijave dopusta ni podala pravilno, ker ni prejela obvestila o odobritvi odsotnosti z dela na svoj elektronski naslov in v svojo pisarno. To bi lahko preverila tudi od doma, saj je imela urejen oddaljen dostop do svoje službene pošte. Poleg tega pa se od vsakega povprečno skrbnega delavca pričakuje, da pred koriščenjem dopusta preveri, ali mu je odsotnost iz tega naslova odobrena. Sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica s svojim ravnanjem kršila temeljno obveznost iz določbe 33. člena ZDR-1, da opravlja delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katero je sklenila pogodbo o zaposlitvi, saj za izostanek z dela ni imela opravičenega razloga, kršila pa je tudi določbo...
VDSS Sodba Pdp 483/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.10.2021odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zamudna sodba - nezakonitost odpovediZmoten je pritožbeni očitek, da zaradi tega, ker odpoved ne omenja bolniške odsotnosti in disciplinskega postopka, tovrstne tožbene trditve nasprotujejo listinskemu dokazu (odpovedi), sodišče pa bi moralo postopati po določbi tretjega odstavka 318. člena ZPP za odpravo nesklepčnosti. Zatrjevanje fiktivnosti odpovednega razloga predpostavlja, da je bila delavcu odpoved podana iz drugih razlogov, kot so vsebovani v obrazložitvi odpovedi, zato zamudne sodbe ni mogoče uspešno izpodbijati z zatrjevanjem, da so dejstva o dejanskih razlogih za odpoved, na katera se opira tožbeni zahtevek (bolniška odsotnost, disciplinski postopek), v nasprotju s predloženim dokazom (odpoved). Prav tako ni podana nesklepčnost tožbe, saj iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Kot je namreč prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, daljša bolniška odsotnost tožnika in zoper njega uveden disciplinski postopek nista utemeljen razlog za odpoved pogodbe o...
VDSS Sodba Pdp 493/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.10.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - nezakonita odpovedSodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.
VDSS Sodba Pdp 526/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za prekrške26.10.2021nezakonito prenehanje delovnega razmerja - nadomestilo plače - reparacijaSodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je reparacijski tožbeni zahtevek utemeljen. Tožena stranka v prvem sojenju temu zahtevku ni nasprotovala, ne po utemeljenosti in tudi ne po višini, prav tako pa tudi ni predložila nobenih dokazov s tem v zvezi, zato je z navedbami, ki jih je podala v novem sojenju šele s pripravljalno vlogo z dne 7. 6. 2021, prekludirana skladno z določbo prvega odstavka 286. člena ZPP.
VDSS Sodba Pdp 539/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.10.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - nezakonita odpoved - pravica do zagovoraKer toženec kljub svoji dolžnosti iz določbe drugega odstavka 85. člena ZDR-1, tožnika ni seznanil z očitki in datumom, ko bi lahko podal svoj zagovor, je s tem kršil tožnikovo pravico do zagovora, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 5. 2020 nezakonita že iz tega razloga. Sodišče prve stopnje zato pravilno izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni presojalo po vsebini.
VDSS Sodba Pdp 342/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.10.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - denarno povračilo - višinaSodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da sta bili izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnikoma nezakoniti. V skladu s 84. členom ZDR-1 je dokazno breme, da je podan utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, na strani stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi, torej delodajalca oziroma tožene stranke, ki pa ni dokazala: - da bi tožnika aktivno sodelovala v postopkih za ustanovitev in kadrovsko izpopolnitev konkurenčne družbe za opravljanje pomorske pilotaže; - da bi izdala poslovne skrivnosti, ki se nanašajo na osebne podatke zaposlenih; ter - da bi nagovarjala zaposlene k zaposlitvi pri konkurenčnem delodajalcu. Zgolj dejstvi, da sta tožnika sodelavcu A.A. ponudila v podpis namero o zaposlitvi pri javnem podjetju ter, da sta bila naslovnika elektronskega sporočila z dne 28. 8. 2019 tudi po stališču pritožbenega sodišča ne nudita opore pritožbenemu zatrjevanju, da je tožena stranka s standardom...
VDSS Sodba Pdp 514/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.10.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - izostanek z dela - opravičljiv razlogZa odločitev v tem sporu je bistveno vprašanje, ali je tožnik krivdno izostal z dela, pri čemer samo dejstvo izostanka ni sporno. Ključno je, da tožniku zato, ker je v sporni, sorazmerno posebni, nepričakovani situaciji sledil odredbi mejnih organov in navodilu epidemiologinje o 14-dnevni izolaciji, ni mogoče očitati krivdnega izostanka z dela - četudi je to v nasprotju s prepričanjem toženke, da ni bilo ovir za tožnikov prihod na delo, o čemer je izpovedala direktorica toženke.
VDSS Sodba Pdp 458/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.10.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovora - nezakonitost odpovedi - vročitevToženec je tožniku pisno seznanitev z vabilom na zagovor vročal na naslov D. kot naslov tožnikovega začasnega prebivališča. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da toženec s tem svoje obveznosti zagotovitve zagovora ni izpolnil, saj na tem naslovu tožnik dejansko ni nikoli prebival, tam pa ga v času vročanja tudi ni bilo (okoliščin, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči, sodišče prve stopnje ni ugotovilo oziroma jih toženec sploh ni konkretiziral).
VDSS Sodba Pdp 535/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zakonita odpoved - vročitev odpovediSdišče prve stopnje ni ugotovilo nepravilnosti v zvezi z izvedbo postopka podaje odpovedi. Pritožba očita napačno vročitev odpovedi in se zavzema za ugotovitev, da tožniku odpoved ni bila nikoli vročena, zaradi česar bi moralo sodišče tožbenemu zahtevku ugoditi že iz tega razloga. Takšno stališče je napačno. Ne zgolj zato, ker je toženec odgovoru na tožbo priložil izredno odpoved z dne 31. 8. 2020, kar vse je bilo tožniku vročeno 13. 11. 2020 in zaradi česar ne drži, da mu odpoved ni bila nikoli vročena. Pritožbeno sodišče v zvezi z vročanjem odpovedi tožniku in sodišču prve stopnje, ki se je po nepotrebnem obširno ukvarjalo s tem vprašanjem, pojasnjuje, da je vročanje odpovedi smiseln predmet raziskovanja samo takrat, ko je vprašljivo pravočasno uveljavljanje sodnega varstva (200. člen ZDR-1). Sicer pa še tako napačna vročitev odpovedi ne more privesti do zaključka, da je odpoved že zgolj iz tega razloga nezakonita.
VDSS Sodba Pdp 447/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - utemeljen razlog za odpoved - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerjaToženka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, določenega v 1. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Očitala ji je, da je nepoklicani osebi A.A. nezakonito sporočala tajne podatke in mu omogočila, da je prišel do njih (s posredovanjem svojega uporabniškega imena in gesla za informacijski sistem Policije). Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je toženka očitek dokazala in da so v ugotovljenem ravnanju vsi znaki kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov iz prvega odstavka 260. člena KZ-1. Tako znakov drugega v odpovedi navedenega kaznivega dejanja nevestno delo v službi iz 258. člena KZ-1 utemeljeno ni ugotavljalo.
VDSS Sodba Pdp 543/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - rok za odpoved - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznostiTožnik je z očitanimi ravnanji izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja iz drugega in prvega odstavka 186. člena KZ-1 (prepovedane tablete je neupravičeno in zaradi nadaljnje prodaje kupil, hranil, jih prenašal in dal v promet preko svojega registriranega vira in odvisnika od drog E.E., ki je ob preprodaji tožniku za vsako tableto plačal dogovorjeni znesek, pri vsem tem pa je tožnik ravnal naklepno in izkoristil svoj položaj javnega uslužbenca). Tožnik je z očitanimi ravnanji izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja iz prvega odstavka 257. člena KZ-1 (K.K. je pridobil nepremoženjsko korist tako, da mu je nezakonito posredoval dokumentacijo z varovanimi podatki policije, s čimer je kot javni uslužbenec naklepno prestopil meje svojih uradnih pravic). Zato je izpodbijana izredna odpoved zakonita.
VSRS Sklep VIII DoR 194/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.11.2021predlog za dopustitev revizije - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrnitev predlogaVrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, zato je na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog zavrnilo kot neutemeljen.
VDSS Sodba Pdp 396/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznostiGlede pošiljanja dokumentov je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so vsebovali vrsto osebnih podatkov fizičnih oseb (nekateri tudi podatke, ki predstavljajo davčno tajnost), posredovala pa jih je osebam, ki jih pri svojem delu niso potrebovali. Sodišče se je opredelilo do vseh relevantnih zakonskih in podzakonskih določb ter internih aktov G., ki se nanašajo na varovanje osebnih podatkov in davčne tajnosti. Dejstvo, da je šlo za tožnici nadrejene delavce in sindikalnega zaupnika, ki naj bi tožnici dali jasna navodila za delo, ne pomeni, da jim je tožnica dopustno posredovala dokumente. Tudi zanje velja, da lahko do podatkov dostopajo le v zvezi z opravljanjem svojih nalog, ne pa zaradi reševanja nesoglasij in organiziranja dela znotraj G. Tudi glede te kršitve je sodišče pravilno ugotovilo, da je tožnica ravnala naklepno, ter sodbo ustrezno obrazložilo, pri čemer je pravilno štelo, da za presojo davčne tajnosti ni nujno, da je dokument označen kot davčna tajnost.
VDSS Sodba Pdp 370/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pritožbena obravnava - nadomestilo plače - reparacijaZa obdobje brezposelnosti od 18. 5. 2018 do 11. 3. 2019 zaradi prejete izredne odpovedi tožnik ni bil upravičen do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, zato mu za to obdobje pripadajo nezmanjšani zneski nadomestila plače. Ker je bil tožnik v obdobju od 19. 6. 2019 do 3. 2. 2020 upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti pri ZRSZ v mesečni višini 892,50 EUR bruto, je sodišče prve stopnje to pravilno upoštevalo tako, da se navedeni zneski odštejejo od pripadajočih bruto nadomestil plače v tem obdobju. Pravilna je tudi presoja drugih prejemkov tožnika v obdobju, za katerega mu pripadajo denarna nadomestila med brezposelnostjo. Tako sodišče prve stopnje od pripadajočih mesečnih nadomestil plače pravilno ni odštelo prejetih avtorskih honorarjev in sejnin, saj je šlo za prihodke oziroma plačilo za delo, ki ga je tožnik lahko opravljal sočasno z delom pri toženi stranki in ga je v preteklosti tudi že opravljal. Pritožba tožnika pravilno opozarja,...
VDSS Sodba Pdp 465/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi - kršitev delovnih obveznosti - znaki kaznivega dejanja - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - ponarejanje listinZmoten je pritožbeni očitek, da se sodišče ni opredelilo do vseh znakov kaznivega dejanja iz prvega odstavka 251. člena KZ-1. V izpodbijanem delu sodbe (25., 30., 33., 34. točka obrazložitve) so natančno opisana izvršitvena dejanja tožnika (pridobil podpise pogodbenikov družbe E. iz programa F., jih natisnil, obrezal dele s podpisom in jih nalepil na naštete listine, te fotokopiral), s katerimi je po pravilnem zaključku prvostopenjskega sodišča spremenil prave listine z namenom, da jih uporabi kot prave, kar je nato dejansko tudi storil s tem, ko jih je poslal E..
VDSS Sodba Pdp 589/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - sodna razveza - hujša kršitev delovne obveznostiV zvezi s tremi kršitvami od očitanih osmih je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali gre za hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepno (namenoma) ali iz hude malomarnosti, da bi lahko predstavljale razlog za izredno odpoved v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. To so kršitve, povezane z napačnim vnosom sklicev pri knjiženju računov in izdelavi univerzalnih plačilnih nalogov za stranko D., d. o. o. (peta kršitev), napačnim kreiranjem bančnega računa dobavitelja stranke F., d. o. o. (šesta kršitev) in napačnim knjiženjem prehrane ter reprezentance, napačnim knjiženjem računa št. ... družbe G., d. o. o., in napačnim knjiženjem računa št. ... za program H. (osma kršitev; pri tej kršitvi, v zvezi s katero sodišče prve stopnje ni ugotovilo zahtevane stopnje krivde, gre za očitano nestrokovno delo). Presodilo je, da te kršitve niti vsaka sama zase niti vse skupaj ne predstavljajo zakonitega razloga za izredno...
VDSS Sklep Pdp 594/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obnova postopka - pravnomočno končan postopek - oprostilna kazenska sodbaTožnica v pritožbi zmotno vztraja na stališču, da lahko pravnomočna oprostilna sodba z dne 19. 3. 2021 zaradi kaznivega dejanja po 244. členu KZ predstavlja podlago za obnovitveni razlog iz 10. ali 11. točke 394. člena ZPP glede pravnomočno končanega postopka v tem delovnem sporu. Ker je bila omenjena oprostilna sodba kazenskega sodišča izdana že po pravnomočno končanem delovnem sporu v tej zadevi, že iz tega razloga ni utemeljen predlog za obnovo postopka na podlagi 10. točke 394. člena ZPP. Nova dejstva in novi dokazi so lahko vsebina obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP le, če so ta dejstva oziroma če so ti dokazi obstajali že takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku, to je praviloma do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo (člen 286 ZPP). Dejstva in dokazi so torej morali v času sojenja že obstajati.

Izberi vse|Izvozi izbrane