Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3623cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWFzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTc=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 1056/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.03.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listinTožnik (prodajalec v bencinskem servisu) stranki, ki je kupila in plačala blago, ni izdal in vročil ustreznega računa za omenjen nakup, temveč je po odhodku stranke izpred prodajnega pulta neupravičeno posegel v odprt, še nezaključen račun in z njega s pomočjo tipke "spremeni/briši" izbrisal postavko za kupljeno blago ter na tak način v celoti izbrisal račun za nakupljeno blago in s tem ustvaril gotovinski višek. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti ob z zakonom določenih razlogih izpolnjen tudi pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Takšnega zaupanja glede na ugotovljena ravnanja tožnika ni mogoče več ohraniti. S takšnimi in podobnimi ravnanji, kot so bila ugotovljena, se ustvarjajo okoliščine, ki prodajalcu...
VDS sklep Pdp 1056/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.09.2006izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - pisna obdolžitev - zagovorČe pisna obdolžitev ne vsebuje izrecne navedbe, da bo delavcu možno izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, zgolj to ne more biti razlog za nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. 
VDSS sodba Pdp 1056/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.05.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti - neopravičena odsotnost z dela - zagovor - seznanitev s kršitvamiTožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker ni opravičil svojega izostanka z dela in je kršil pogodbene obveznosti, ko je določenega dne zavrnil izobraževanje in ni odpotoval na delo v tujino. Tožnik je z dela izostal le dva delovna dneva, zato ni podan razlog neopravičene odsotnosti 5 dni po določbi 4. alineje 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Poleg tega je imel tožnik s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto kurir, za to zaposlitev pa je tožena stranka dobila subvencijo in je bila njena dolžnost, da sklene s tožnikom pogodbo o zaposlitvi za čas 15 mesecev. Glede na pogodbo o zaposlitvi pa tožena stranka tožnika ni mogla poslati na delo v tujino, zato tožnik ni kršil svoje delovne obveznosti, če na delo v tujino ni odpotoval. Tožena stranka pa tudi ni izpeljala postopka pred izredno odpovedjo skladno z določbami ZDR-1, saj tožnika ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu ni omogočila zagovora (2. odstavek...
VDSS Sodba Pdp 1057/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.02.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - sodna razveza - denarno povračiloPritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu navedlo, da je med pravdnima strankama sporno, ali je podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Opozorilo je, da je na podlagi drugega odstavka 84. člena ZDR-1 na toženi stranki dokazno breme, da dokaže utemeljenost razloga za to odpoved, tj. da tožnika v času od 14. 7. 2014 do 18. 7. 2014 ni bilo na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa tožene stranke ni obvestil. Na podlagi ugovora tožene stranke, da je bil tožnik napoten na čakanje na delo doma zgolj za 5 delovnih ur 11. 7. 2014 (ker je imel za ta dan le tri ure preostalega letnega dopusta) in da je bil tožnik o tem obveščen po telefonu, je breme dokaza tega dejstva (in s tem utemeljenosti odpovednega razloga) v tem sporu na toženi stranki. V novem sojenju je sodišče prve stopnje upoštevalo navedeno stališče ter ugotovilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi se odredba o čakanju na delo doma...
VDSS Sodba Pdp 1057/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.06.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - reintegracijaSodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da kršitve iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (da je tožnik naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, ker pri obravnavi sporne prijave ni razkril okoliščin, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov ter se ni izločil iz nadaljnjega dela,...) niso podane. Zato ni bil podan pogoj za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Pritožbeno sodišče se, glede na to, da so bile vse očitane kršitve neutemeljene, ter da je tožnik izpovedal, da je nadaljevanje delovnega razmerja mogoče, da se še sedaj srečuje s svojimi nekdanji sodelavci na kosilih, tudi s predpostavljeno, kar je tudi sama potrdila, strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da niso podani pogoji za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi oziroma, da je mogoča reintegracija tožnika na delovno mesto.
VDS sklep Pdp 1059/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.09.2006odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti - bolniški staležKer delodajalec plačuje nadomestilo plače za čas delavčeve odsotnosti z dela zaradi bolezni, tudi za njega valjajo smiselno pravila o nadzoru nad uresničevanjem pravice iz zdravstvenega zavarovanja, kot so ta urejena v 265. do 276. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. zato lahko skladno s svojimi internimi akti tudi opravlja nadzor delavcev, ki so v bolniškem staležu. Arogantno, nestrpno ter neprimerno obnašanje delavca do svojih sodelavcev, ki po navodilu delodajalca opravljajo kontrolo bolniškega staleža na delavčevem domu, je po oceni pritožbenega sodišča mogoče opredeliti kot kršenje obveznosti iz delovnega razmerja, čeprav delavec tega na stori v delovnem času na svojem delovnem mestu. Med delavčeve obveznosti je mogoče uvrstiti tudi njegovo obnašanje v času kontrole odsotnosti z dela zaradi zdravstvene nezmožnosti in oviranje sodelavcev pri izvajanju kontrole. 
VDSS sodba Pdp 1059/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.02.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - policist - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradih pravicTožnik (kriminalist) je preiskoval kaznivo dejanje tatvine osebnega avtomobila. Toženi stranki je zamolčal del informacij in sodeloval pri odkupu ukradenega vozila oz. dogovarjanju v zvezi s tem. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
VDSS sklep Pdp 1059/2003Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.06.2003izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlogi - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - ZDR 2002Tožnica ni izkazala verjetnosti obstoja vtoževane terjatve, saj je tožena stranka po inventurno ugotovljeni škodi v prodajalni, katere poslovanje je vodila tožnica, v zvezi s postopkom o odpovedi pogodbe o zaposlitvi upoštevala predpisana procesna opravila, ki se nanašajo na obveščanje delavke in sindikata, zapisniško sprejeti zagovor, ter upoštevala predpisan rok za izdajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnice. Poleg tega do sedaj zbrani podatki o višini primanjkljaja zaradi nastalega kala, ki je očitno presegal normalne okvire v primerjavi z inventurnimi ugotovitvami iz preteklih obdobij, kažejo na tožničino odgovornost za njegov nastanek.
Sodba VIII Ips 106/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek30.11.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zloraba bolniške odsotnosti - nespoštovanje navodil imenovanega zdravnika - navodila osebnega zdravnikaTožnik je bil v spornem obdobju v bolniškem staležu zaradi dveh različnih diagnoz. Pri tem sicer ni upošteval navodil imenovanega zdravnika, je pa upošteval navodila osebnega zdravnika in lečeče psihiatrinje. To pomeni, da njegovo ravnanje ni bilo samovoljno, ampak je bilo skladno z navodili njegovih zdravnikov, ki so, če nič drugega zaradi različnosti vnesla tudi nejasnost v določbo o tem, kako se je treba v času bolniškega staleža ravnati. To pa kljub formalnemu nespoštovanju navodil imenovanega zdravnika pomeni, da ne gre za take okoliščine (zlorabe), ki bi povzročile stanje, zaradi katerega delovnega razmerja ne bi bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
Sodba VIII Ips 106/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.11.2010izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - minimalni počitek med delovnima dnevoma - mobilni delavci - odtujitev službene dokumentacijePrvenstveno je dolžnost delodajalca, da delavcu zagotovi pravico do minimalnega počitka med zaporednima delovnima dnevoma oziroma pravico do tedenskega počitka. Če delodajalec delavcu te (minimalne) pravice do počitka ne zagotovi, delavec pa jo kljub temu izkoristi, ni mogoče govoriti o neupravičenem izostanku z dela.
VDSS sodba Pdp 106/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.03.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starši - nosečnostTožnica je kot noseča delavka v času podaje sporne izredne odpovedi uživala posebno varstvo pred odpovedjo v smislu določb 115. člena ZDR-1, po katerem v času nosečnosti delavki ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca, razen če v primeru razlogov za izredno odpoved ali zaradi uvedbe postopka za prenehanje delodajalca predhodno soglasje poda inšpektor za delo. Za zakonitost odpovedi je torej potrebno predhodno soglasje inšpektorja za delo, kar pomeni, da mora biti pridobljeno pred podajo izredne odpovedi in ne zadostuje, da delodajalec poda le predlog za izdajo soglasja. Ker v obravnavani zadevi tožena stranka pred podajo izredne odpovedi ni pridobila predhodnega soglasja inšpektorja, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz razloga po 8 alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, že iz tega razloga nezakonita.
VSRS Sodba VIII Ips 106/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.10.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - pravica do zagovora - kršitev konkurenčne klavzuleDejstvo, da je bila tožena stranka sama žrtev kršitve, ki jo je storil tožnik, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. V tem primeru ni mišljen delodajalec kot pravna oseba (ta je v primeru kršitve vedno "žrtev" le – te), ampak delodajalec kot fizična oseba ali oseba, ki v smislu 20. člena ZDR-1 nastopa v imenu delodajalca. Tudi odsotnost zaradi bolezni sama po sebi ni upravičen razlog za opustitev vabila na zagovor. Kljub odsotnosti z dela zaradi bolezni bi morala tožena stranka tožniku dati možnost zagovora. Prepričanje delodajalca, da je kršitev storjena, na to pravico ne more in ne sme vplivati.
VSRS Sklep VIII DoR 106/2021-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.06.2021dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predloguRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilna materialnopravna presoja, da so podane kršitve delovnih obveznosti, ki utemeljujejo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS Sodba Psp 106/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore13.10.2021izredna denarna socialna pomoč - izključitveni razlog - prijava pri zavodu za zaposlovanjeTožnik je bil od 13. 6. 2019 brezposeln, vendar pri Zavodu RS za zaposlovanje ni bil prijavljen, kar predstavlja izključitveni razlog po 5. točki 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči. Ob ugotovitvi, da je v konkretnem primeru podan izključitveni razlog določen v 5. točki 28. člena ZSVarPre za priznanje pravice do denarne socialne pomoči, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo odločb tožene stranke z dne 13. 3. 2020 in Centra za socialno delo z dne 15. 11. 2019 in priznanje denarne socialne pomoči, zavrnilo.
VDSS sodba Pdp 1060/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.01.2011izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – vinjenost na deluZgolj dejstvo, da se je tožnik nahajal v garderobi po končani delovni obveznosti za tisti dan, ga ne more razbremeniti dolžnosti spoštovanja določil pogodbe o zaposlitvi glede prepovedi uživanja alkohola na delu. Ker tega ni spoštoval, ampak je bil vinjen na delu, je huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, tako da mu je tožena stranka utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 1060/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.10.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenci - rok za podajo odpovedi - kaznivo dejanje - ponarejanje listin - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na odločitev kazenskega sodišča - kazenska obssdilna sodbaTožena stranka se je s tem, da je storitve tega kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, št. 66/2008 in nadaljnji) in ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem in drugem odstavku 259. člena KZ-1 osumljen tožnik, seznanila takrat, ko je Služba generalnega direktorja prejela obvestilo vrhovnega tožilstva, da je bil zoper tožnika vložen obtožni predlog. Zato je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi znotraj 30 dnevnega roka po 2. odstavku 110. člena ZDR.Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe 14. člena ZPP vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, v primeru, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik z očitanim dejanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ...
VDS sklep Pdp 1061/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.05.2007izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovediTožena stranka se je seznanila z razlogi, ki so utemeljevali izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, ko je vodja izmene v poročilu o delu in v zapisniku o preizkusu alkoholiziranosti navedel vse okoliščine, ki so predstavljale podlago za izredno odpoved. Kot datuma seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo odstavek izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče upoštevati datuma zagovora, ki se ga tožnik ni udeležil, saj na ta dan tožena stranka ni izvedela nobene nove okoliščine, ki bi dodatno utemeljevala izredno odpoved. Če je zadnji dan 15-dnevnega roka za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi nedelja, se rok izteče prvi naslednji delavnik. 
VDSS sodba Pdp 1061/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.02.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - tatvinaTožnik je v času izvajanja nalog in pooblastil varnostnika na bencinskem servisu odtujil glasbeno zgoščenko, ki jo je na zahtevo prodajalke naknadno plačal, s tem pa storil kršitev delovne obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja tatvine iz določbe 204. člena KZ-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.
VDSS sodba Pdp 1062/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.03.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - subjektivni rok - seznanitev z razlogomTožena stranka se je seznanila s kršitvami in s tem, kdo je za kršitve odgovoren, ko je s tožnica opravila razgovor. Tega dne je začel teči rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je po razgovoru dejansko stanje še dodatno preiskala, ne more vplivati na začetek teka subjektivnega roka za zagovor, saj bi s tem tožena stranka začetek teka roka lahko odlašala v nedogled.
VDSS sodba Pdp 1063/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.03.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovorDejstvo, da se je tožnik razdolžil, da na delo ni več prišel, da je tajnici izjavil, da ne želi več delati, še ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da bi tožniku zagovor omogočila. Tožnik namreč toženi stranki ni odpovedal pogodbe o zaposlitvi, kljub temu da naj bi ga tajnica k temu pozvala, zato razlogi, zakaj brez obvestila toženi stranki ni prihajal na delo, niso bili znani, prav tako pa ni bilo znano dejstvo, da bi toženo stranko o razlogih neprihajanja na delo mogel obvestiti. To pa bi morala tožena stranka razčistiti pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s tem, da bi tožnika seznanila z očitanimi kršitvami in ga pozvala na zagovor.

Izberi vse|Izvozi izbrane