Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3623cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWFzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTM=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sklep Pdp 1020/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.03.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbenih obveznosti z znaki kaznivega dejanja- izplačilo nadur - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - rok za podajo izredne odpovedi -Da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna, mora biti podana tako znotraj subjektivnega kot tudi znotraj objektivnega roka. Sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni ugotavljalo, ali je bila izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana tudi znotraj objektivnega roka, pač pa je njeno pravočasnost presojalo le z vidika subjektivnega roka. Nejasna in nepopolna je tudi obrazložitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna glede na 30-dnevni subjektivni rok. Materialnopravno zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravočasna, ker od 10. 9. 2012, ko je tožena stranka tožnici vročila pisno obdolžitev in vabilo na zagovor, pa do izdaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 19. 9. 2012 ni minilo več kot 30 dni. 30-dnevni rok iz drugega odstavka 110. člena ZDR namreč začne teči, ko pogodbena stranka (v konkretnem primeru tožena stranka) ugotovi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi....
VDSS sodba Pdp 1020/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.10.2012odpravnina – odškodnina – zamudna sodba – izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca – nesklepčnost tožbe – bruto – neto znesekTožba ni v celoti sklepčna, ker iz zatrjevanega dejstva, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen 4 leta, 6 mesecev in 18 dni ne izhaja vtoževana posledica, to je pravica do takšne odpravnine in odškodnine zaradi izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, kakršna gre delavcu, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let, zato glede nesklepčnega dela tožbenega zahtevka ni bil izpolnjen pogoj, ki je za izdajo zamudne sodbe določen v 3. točki prvega odstavka 318. člena ZPP. Ta kot pogoj za izdajo zamudne sodbe določa, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.
VDSS sodba Pdp 1021/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.12.2011izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - znaki kaznivega dejanja - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega rokaTožniku očitano ravnanje, to je, da je v spornem obdobju s službenim vozilom v službenem času večkrat odpeljal odpadno železo, ki ga tožena stranka ločeno zbira na odlagališču, in ga prodal v svojem imenu in za svoj račun, predstavlja utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tako na podlagi 1. alinee kot na podlagi 2. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR.
VDSS sklep Pdp 1022/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.01.2017odškodninska odgovornost delavcev – bistvena kršitev določb postopka – možnost obravnavanjaSodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je zavrnilo dokazni predlog z dopolnitvijo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca G.G., stalnega sodnega izvedenca za področje ekonomije in podpodročje vrednotenja podjetij, z izračunom, ki bi upošteval predpostavke, ki jih je v svojem mnenju upoštevala družba F. d. o. o.. Prvotožena stranka je namreč opozorila na razhajanje v izvedenskem mnenju, ki ga je pripravil sodni izvedenec G.G. in cenitve F. d. o. o. iz leta 2008. Na podlagi doslej znanih podatkov je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obstoj ostalih predpostavk civilnega delikta. Glede uporabo principa Business Judgement Rule, je potrebno izpostaviti, da v konkretnem primeru ni šlo za odločitev, ki bi temeljila na vseh podatkih, in ki bi izključevala protipravno ravnanje uprave, saj toženca nista bila člana uprave in nista opravila nakupa, temveč sta s svojim ravnanjem, predsednika uprave zavedla k...
VDSS sodba Pdp 1022/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.03.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - delovnopravna kontinuitetaTožnik je zaradi zakonito podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Sodišče prve stopnje je pri določitvi višine odpravnine oziroma odškodnine pravilno upoštevalo 24 let, 9 mesecev in 5 dni delovne dobe, ki jo je tožnik dosegel pri toženi stranki oziroma prejšnjih delodajalcih, saj je za to obdobje podana delovnopravna kontinuiteta zaposlitve tožnika pri toženi stranki oziroma njegovih prejšnjih delodajalcih. Zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
VDSS sodba Pdp 1023/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.05.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza - rok za podajo odpovedi - obrazložitev odpovediTožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi več kršitev pogodbenih obveznosti. Med drugim mu je očitala, da šola, katere vodja je bil tožnik, ni pisno obveščala imetnikov licenc o preteku dovoljenj 60 dni pred potekom licenc. Takšna formulacija v pisni obdolžitvi in v izredni odpovedi ne omogoča preizkusa pravočasnosti podane odpovedi glede te kršitve. Očitek je nekonkretiziran, saj ni navedeno, katerih delavcev tožene stranke tožnik ni pravočasno pisno obvestil o preteku dovoljenj 60 dni pred pretekom licenc. Že to zadostuje za ugotovitev, da je izredna odpoved v tem delu nezakonita.
VDSS sodba Pdp 1023/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.11.2012izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalcaKršitve, ki jo opredeljuje ZDR v četrti alineji prvega odstavka 112. člena – trikrat zaporedoma oziroma trikrat v obdobju 6 mesecev neizplačilo plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, ni mogoče odpraviti. Delavec lahko poda odpoved iz navedenega razloga šele potem, ko se vsaj trikrat zgodi, da delodajalec ne izplača plače ob zakonsko dogovorjenem roku. Take kršitve pa ni mogoče odpraviti.
VDSS sklep Pdp 1023/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.01.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - zagovor - kaznivo dejanje razžalitve - žaljive obdolžitvePritožbeno sodišče ne soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da bi morala tožena stranka v izredni odpovedi v zvezi z znaki kaznivih dejanj razžalitve in žaljive obdolžitve konkretizirati oziroma pravno kvalificirati kršitev pogodbenih in drugih obveznosti. Izhodišče in okvir materialnopravne presoje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v sodnem postopku je presoja zakonitosti izredne odpovedi v okviru odpovednih razlogov in njihove obrazložitve v izredni odpovedi. Iz določbe drugega odstavka 86. člena ZDR, ki določa formalne zahteve, ki jih mora vsebovati odpoved, v povezavi s 1. alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR, izhaja, da mora delodajalec očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev. Sodišče prve stopnje zato zaradi zmotne materialnopravne presoje ni ugotavljalo, ali iz izrečenih besed tožnice („da...
VDSS Sodba Pdp 1023/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.05.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - goljufija - trenerTožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je v mesečnih poročilih o delu o opravljanem številu ur trenerskega dela po pogodbi o zaposlitvi lažno navajal, da je v spornem času opravil določeno število ur, čeprav trenerskega dela po pogodbi o zaposlitvi za navedene dni in v navedenem obsegu ni opravil. Najmanj za sporni dan je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik ni igral, za ostale pa zaključuje, da je bil tožnik na tekmah prisoten kot trener in kot igralec, kar pomeni, da ni šlo za lažen vpis. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tudi če bi sodišče ugotovilo, da vpisanih ur na tekmah ni mogoče šteti za trenersko delo, ne bi šlo za hujšo kršitev in za kršitev storjeno iz hude malomarnosti, saj je tožnik na tekmah bil, na njih je tekmoval tudi C.C., katerega je treniral.
VDSS Sodba Pdp 1024/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.05.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - sodna razveza - denarno povračiloTožena stranka ni dokazala, da bi tožnik spornega dne opravljal krmljenja živali in s tem kršil navodila osebne zdravnice. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik dvignil vedro vode, v katerega je nalil približno 2 litra vode in ga z desno roko odložil na tla, s tem pa ni kršil navodil osebne zdravnice, saj ni imel prepovedi obremenjevanja in delanja z desno roko. Tožena stranka tako ni dokazala, da naj bi tožnik na dan kontrole bolniškega staleža obremenjeval in delal z levo roko, glede na navodila tožnikove osebne zdravnice, pa je desno roko tožnik lahko obremenjeval. Tožnik je v času bolniškega staleža ravnal v skladu z navodili osebne zdravnice in jih ni kršil, zato mu ni mogoče očitati hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, prav tako pa ni kršil 37. člena ZDR-1. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
VDS sodba Pdp 1025/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.09.2008zamudna sodba - spor o prenehanju delovnega razmerja - rok za odgovor na tožbo - zamuda roka - dokaziV individualnih delovnih sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja velja petnajstdnevni rok za podajo odgovora na tožbo, zaradi česar je odgovor tožene stranke na tožbo zoper izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je bil podan po izteku tega roka, prepozen. Ker tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena, ni pravočasno odgovorila, se šteje, da je priznala tožnikove dejanske navedbe, zaradi česar dokazov, ki jih je predložila v prepoznem odgovoru na tožbo, ni mogoče upoštevati. 
VDSS sodba in sklep Pdp 1025/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.03.2011izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela – zmožnost za delo – bolniški stalež – zloraba bolniškega staležaČetudi je tožnica toženi stranki potrdilo o upravičeni zadržanosti z dela predložila šele naknadno, že zgolj dejstvo, da v spornem obdobju ni bila zmožna za delo, zadošča za zaključek, da z dela ni izostala neupravičeno. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
VDSS sodba Pdp 1026/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.11.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - sodna razvezaTožena stranka ni dokazala, da bi tožnica kršila navodila osebne zdravnice, oziroma da bi brez odobritve osebne zdravnice odpotovala iz kraja svojega bivanja. Na počitnice je odšla s predhodno odobritvijo svoje osebne zdravnice, kar pomeni, da je pridobila odobritev osebne zdravnice za odhod izven kraja bivanja skladno z določbo 2. odstavka 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici po 8. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1, nezakonita. Tožena stranka ni dokazala, da nadaljevanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki ne bi bilo več mogoče. Glede na tožničin socialni položaj (ima tri majhne otroke, malo možnosti zaposlitve drugje, mož prejema nizko plačo), določbe 118. člena ZDR-1 o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti.
VDSS sodba in sklep Pdp 1027/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.02.2012odškodninska odgovornost delavca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - sprememba tožbeOdškodninska terjatev tožeče stranke zaradi škode, ki naj bi ji nastala, ker toženka v času odpovednega roka ni delala, ni utemeljena, saj je toženki delovno razmerje zakonito prenehalo na podlagi njene izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (delavca) brez odpovednega roka.
VDSS sodba Pdp 1027/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.01.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - poklicni voznik - alkoholiziranost na delovnem mestu - prometna nesreča - zagovorTožnik je kot poklicni voznik tovornjaka na vožnji, ki jo je opravil v okviru delovnega razmerja pri toženi stranki, pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo v tujini. S tem je huje kršil svoje obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri poklicnem vozniku vožnja pod vplivom alkohola, v času opravljanja tega poklica, pomeni hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja. Glede na okoliščino, da je bil tožnik takrat, ko je tožena stranka izvedela, da je pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo, na prestajanju trimesečne zaporne kazni v tujini, tožena stranka tožniku ni bila dolžna omogočiti zagovora.
VDSS Sodba Pdp 1027/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.03.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - tožbeni zahtevek - zagovorDoločba 5. odstavka 24. člena ZJU in določba 42. člena ZDSS-1 ne določata, da mora javni uslužbenec z izrecnim tožbenim zahtevkom izpodbijati tudi sklep komisije za pritožbe. Zadostuje tožnikov zahtevek, s katerim zahteva razveljavitev izredne odpovedi, ki pa ga je sicer dopolnil še z zahtevkom po razveljavitvi sklepa komisije za pritožbe. Tožena stranka bi morala tožnika pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni (2. odstavek 85. člena ZDR-1). Tožnik pred zagovorom ni bil seznanjen z očitanimi kršitvami, saj potnih nalogov za obdobje od 23. 7. 2015 do 4. 11. 2015, za katero mu je bil očitano, da je kot javni uslužbenec 94 krat uporabil službeno vozilo v neslužbene namene, ker vozila ni imel odrejenega z razporedom dela ali ustreznim potnim nalogom, skupaj z obvestilom in vabilom na zagovor ni prejel. Očitanih kršitev tožena stranka ni niti...
VDSS sodba Pdp 1028/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.03.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - seznanitev z očitanimi kršitvami - rok za zagovorToženka tožnika pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu ni omogočila zakonsko določenega roka za zagovor, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
VDSS sodba Pdp 1028/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.10.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - rok za podajo odpovedi - sodna razvezaTožena stranka je tožniku izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Očitala mu je, da je ob prijavi vloma v njegovo stanovanjsko hišo zavarovalnici navedel neresnične podatke o odtujenih predmetih, za katere je vedel, da mu niso bili odtujeni, s čimer je zavarovalnici (in pred tem policiji) lažno prikazoval okoliščine ter si na tak način pridobil protipravno premoženjsko korist. Tožnik je sporne tehnične predmete, ki jih je prijavil kot odtujene, dejansko imel oziroma je z njimi razpolagal, kar so potrdile priče. Tožena stranka ni dokazala, da je tožnik z očitanim ravnanjem izpolnil vse znake kaznivega dejanja goljufije po členu 211/1 KZ-1. Zato ni bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji člena 111/1 ZDR.
VDSS sodba in sklep Pdp 1029/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.12.2011izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - vabilo na zagovor - odjava iz zavarovanja - prenehanje delovnega razmerja - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - odškodnina za neizkoriščen letni dopust - regres za letni dopustTožena stranka je tožnika, preden mu je poslala vabilo na zagovor, odjavila iz socialnih zavarovanj in mu prekinila delovno razmerje. Takšno ravnanje je sicer nepravilno, vendar sankcija zanj v primeru obstoja razlogov za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni v tem, da je celotna odpoved nezakonita, temveč je nezakonita le odločitev o datumu prenehanja pogodbe o zaposlitvi (pogodba o zaposlitvi bi lahko prenehala veljati šele z dnem, ko je bila izredna odpoved vročena tožniku).
VDSS Sodba Pdp 1029/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.03.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - odsotnost z dela - elementi kaznivega dejanja - nasilje v družini - umik obtožbeOdsotnost z dela brez opravičila pomeni, da je delavec kršil svojo temeljno obveznost, to je opravljanje dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (33. člen ZDR-1), prav tako pa tudi neupoštevanje delodajalčevih navodil (34. člen ZDR-1). Takšna odsotnost z dela pomeni tudi kršitev obveznosti obveščanja delodajalca (36. člen ZDR-1) ter kršitev prepovedi škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1). Pomeni pa tudi kršitev opravljanja dela skladno s prvim odstavkom 93. člena ZJU. Vse to predstavlja odpovedni razlog iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Toženka je tožniku očitala kršitve delovnih obveznosti oziroma obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo vse znake kaznivega dejanja nasilja v družini po 191. členu KZ-1. Za to kaznivo dejanje je bil zoper tožnika začet tudi kazenski postopek. Ta je bil sicer zaključen z zavrnitvijo obtožbe zaradi umika obtožbe, kar pa ne pomeni, da je sodišče prve stopnje v postopku ni smelo ugotavljati, ali je...

Izberi vse|Izvozi izbrane