Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro Sodba VIII Ips 202/2006 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 21.11.2006 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi v času odpovednega roka - neopravičen izostanek z dela - odpovedni rok V odpovednem roku delavec in delodajalec ohranjata pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, razen če zakon izrecno ne določa drugače. Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi tudi tekom odpovednega roka, če obstajajo razlogi za izredno odpoved iz 111. člena ZDR. Sodba VIII Ips 316/2006 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 09.01.2007 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbene obveznosti - poziv na delo - neopravičen izostanek z dela Tožena stranka je s tem, ko je tožnico pozvala nazaj na delo po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, izpolnila svojo obveznost, ki ji je bila naložena s pravnomočno sodbo. Tožnica se na poziv ni odzvala in za to ni navedla utemeljenih razlogov. Njeno ravnanje pomeni kršitev pogodbe o zaposlitvi, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR. Sodba in sklep VIII Ips 364/2005 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 21.11.2006 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače – odpravnina - prisilna poravnava Tožnici v treh zaporednih mesecih ni bila izplačana plača ob dogovorjenem roku, kar je po 4. alinei 1. odstavka 112. člena ZDR razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca. Tega ne bi spremenilo niti kasnejše plačilo neizplačanih plač oziroma kasnejše redno izplačevanje plač. Delodajalec mora delavcu zagotavljati delo in (ustrezno) plačilo za opravljeno delo, na določen plačilni dan. Če svojih obveznosti ne more izpolnjevati na tak način, ima delavec možnost izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Kolikor je nad delodajalcem sočasno uveden tudi postopek po ZPPSL (prisilna poravnava ali stečaj), to na razlog odpovedi in pravice delavca po 112. členu ZDR ne vpliva, le njihova uveljavitev (izvršitev) bo v takih postopkih morda težja ali drugačna. Sodba VIII Ips 240/2006 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 07.11.2006 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka Tožnica je naklepoma huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja, ko si je s poslovanjem pod geslom sodelavke prisvajala denar od prodaje vozovnic. Taka kršitev delovne obveznosti je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ker gre na delovnem mestu tožnice za stalno upravljanje z denarjem (oziroma premoženjem delodajalca), tega dela po izgubi zaupanja med strankama delovnega razmerja ni bilo več mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka. Sodba VIII Ips 80/2006 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 09.05.2006 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - rok za odpoved Ker je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je tožnik protipravno in na nedovoljen način pridobil oziroma toženi stranki odtujil izdelke, ki jih na legalen način ni bilo mogoče dobiti, da tako ravnanje pomeni kršitev pogodbe o zaposlitvi in ima elemente kaznivega dejanja, da je tožena stranka izgubila zaupanje in da zato delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, so bili s tem izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodba VIII Ips 113/2006 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 06.06.2006 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zamudna sodba - vročanje pravni osebi Po določbi 133. člena ZPP se pravnim osebam vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma poslovnem prostoru ali na sedežu. Ni dvoma, da je lahko prejemnik pošiljke vsak, ki je pri pravni osebi v delovnem razmerju ali ima z njo sklenjeno kakšno pogodbo za opravljanje določenega dela, vendar pa pojma delavec ni mogoče izenačevati s pojmom iz delovnih razmerij, ampak gre za bistveno širši pojem. Tako je delavec v smislu 133. člena ZPP lahko tudi tisti, ki je bil po kakršnem koli naročilu ali z vednostjo pravne osebe v pisarni ali poslovnem prostoru, kjer je za pravno osebo opravljal kakršen koli posel. Tudi delavka druge pravne osebe, ki je bila zaradi odsotnosti sicer zaposlene delavke v pisarni z vednostjo pravne osebe in z namenom, da daje npr. določena pojasnila, ni oseba, ki bi bila v pisarni slučajno kot obiskovalec, ampak je bila oseba, ki se je z določeno zadolžitvijo pravne osebe nahajala v njenih... Sodba VIII Ips 124/2006 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 06.06.2006 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - neupravičena pridobitev poslovne tajnosti Ker tožena stranka ni imela nikjer določeno, kaj je pri njej poslovna tajna (niti ni imela določenih postopkov in ukrepov za zagotavljanje zavarovanja osebnih podatkov), tožniku ni mogoče očitati, da je nasproti njej sploh kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja in še manj, da je kršitev imela znake kaznivega dejanja izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti po 1., 2. in 5. odstavku 241. člena KZ. Sodba VIII Ips 87/2006 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 23.05.2006 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znak kaznivega dejanja Ker tožniku ni bilo dokazano, da je osebno direktorju očital trganje carinskih plomb, ni možno ugotoviti kaznivega dejanja, ki bi lahko škodilo časti in ugledu direktorja (npr. žaljiva obdolžitev). Sodba VIII Ips 101/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 29.05.2007 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znak kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih obveznosti V primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR mora znake kaznivega dejanja ugotoviti že delodajalec v odpovedi, prav tako pa tudi sodišče prve stopnje v dokaznem postopku, ki jih mora tudi navesti in utemeljiti v obrazložitvi sodbe. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti dokazan kateri od razlogov iz 1. odstavka 111. člena ZDR, in tudi, da nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče do izteka odpovednega roka. Sodba VIII Ips 345/2006 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 29.05.2007 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - rok za odpoved - zagovor Tožniku ni bila očitana storitev kaznivega dejanja, temveč ravnanje, ki pomeni kršitev njegovih pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja in ima znake kaznivega dejanja. Očitek, da je sodišče ugotavljalo njegovo kazensko odgovornost, je zato neutemeljen. Kdaj je delodajalec zvedel za dejanje in storilca, je dejansko vprašanje. Za opravičilo odsotnosti z zagovora ne zadošča zgolj predložitev zdravniškega potrdila o nezmožnosti za delo. Delavec mora predložiti opravičilo za odsotnost z zagovora in ne z dela, torej opravičilo, iz katerega bo razvidno, da se iz utemeljenih (opravičljivih) razlogov ni mogel udeležiti zagovora ali da se ni mogel zagovarjati. Sodba VIII Ips 15/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 24.04.2007 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih obveznosti - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - rok za odpoved Ne samo, da pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR (da zaradi kršitve pogodbene obveznosti ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka) ni bil niti zatrjevan niti ugotavljan. Na pravilnost zaključka, da tega pogoja ni, kaže tudi izjava direktorja tožene stranke, da je tožniku ponudil redno odpoved iz poslovnih razlogov (kar je vezano na ustrezen odpovedni rok), če se odpove pravici do odpravnine. To kaže, da "zdravi odnosi" v kolektivu zaradi dejanja tožnika niso bili toliko omajani, da ne bi bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, kar pomeni, da niso bili izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sklep VIII Ips 346/2006 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 13.03.2007 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - bistvena kršitev določb postopka - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - izločitev izvedenca - rok za odpoved Tožnik je ugovarjal postavitvi izvedenca in izvedenskemu mnenju Centra za forenzične preiskave pri MNZ. Ker je izvedensko mnenje temelj odločitve sodišča prve in druge stopnje, bi glede na pritožbo tožnika drugostopenjsko sodišče moralo zavzeti stališče do pritožbene navedbe, da v zvezi z dokazovanjem, ali obstajajo znaki kaznivega dejanja, tožniku ni bila omogočena pravica do poštenega obravnavanja. Ker je rok iz 2. odstavka 110. člena ZDR prekluziven, je ugotovitev, kdaj se je delodajalec seznanil z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, bistvena za pravilno odločitev. Zato je treba v primeru, če pritožba izrecno navaja, da je delodajalec za razloge izvedel prej, kot je to štelo sodišče prve stopnje, tako pritožbeno navedbo preizkusiti in do nje zavzeti stališče. Sodba VIII Ips 457/2006 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 10.04.2007 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil pristojnega zdravnika Tožniku je bilo znano, da so mu v času bolniškega staleža dovoljeni obiski zdravnika, drugače pa bi moral biti doma. S tem, ko ga kontrola 20.2.2004 in 21.2.2004 ni našla doma (tožnik naj bi bil na vikendu oziroma na maškaradi), je tožnik ravnal v nasprotju z navodili pristojne zdravniške komisije oziroma pristojnega zdravnika, zato je izpolnjen dejanski stan za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Sodba VIII Ips 463/2006 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 27.03.2007 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev pogodbene obveznosti z znaki kaznivega dejanja - goljufija Z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi tožnik kljub opozorilu ni posredoval vseh podatkov osebi, ki je bila pristojna za obračun. S tem jo je spravil v zmoto, posledica pa je bil nižji obračun opravljenega dela. Tako ravnanje ima znake kaznivega dejanja goljufije, zato je bil izpolnjen dejanski stan za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR. Sodba VIII Ips 38/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 02.10.2007 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - vezanost na odpoved pogodbe o zaposlitvi Pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi veže obe pogodbeni stranki. To velja tudi za delavčevo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sklep VIII Ips 70/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 02.10.2007 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil pristojnega zdravnika - varstvo invalidov - rok za odpoved - odpovedni rok Posebno varstvo invalidov v skladu s 1. in 2. odstavkom 116. člena ZDR je predvideno le v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi ugotovljene invalidnosti druge ali tretje kategorije ali iz poslovnega razloga, in ne v primerih redne odpovedi iz razloga nesposobnosti, redne odpovedi iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je določen v 2. odstavku 110. člena ZDR kot prekluzivni materialni rok, torej rok, na katerega mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sodba VIII Ips 7/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 18.12.2007 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbene obveznosti - izraba letnega dopusta - neopravičen izostanek z dela - naklep ali huda malomarnost Četudi so bili delavci obveščeni, da bo za naprej o koriščenju dopusta odločal vodja proizvodnje, tožniku v zvezi z izrabo letnega dopusta in odsotnostjo z dela ni mogoče očitati naklepa ali hude malomarnosti, če mu je nadrejeni mojster, ki mu je dotlej odobraval odsotnosti, zagotovil, da bo glede njegove izrabe letnega dopusta vse potrebno uredil z nadrejenim vodjo proizvodnje. Sodba VIII Ips 156/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 11.03.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vloga sindikata - posebno varstvo pred odpovedjo - član sveta delavcev - rok za zagovor Določilo 84. člena ZDR ni kršeno, če je odpoved pogodbe o zaposlitvi dana pred podajo mnenja sindikata. Če član sveta delavcev kot delavec ne ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, ne uživa posebnega varstva po 113. členu ZDR. ZDR v zvezi z rokom za zagovor ne napotuje na določbe ZPP. Sodba in sklep VIII Ips 370/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 22.01.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - bistveno zmanjšano plačilo za delo - boniteta - stimulacija Ker tožeča stranka ni bila upravičena do izplačila stimulacije, tudi ni prišlo do neupravičenega zmanjšanja plačila za delo in v tem delu ni dokazan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 3. alinee prvega odstavka 112. člena ZDR. Boniteta se šteje za prejemek iz delovnega razmerja, zato se lahko presoja, ali njeno neplačilo predstavlja utemeljen odpovedni razlog po 3. alinei prvega odstavka 112. člena ZDR. Sodba in sklep VIII Ips 108/2007 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 22.04.2008 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniške odsotnosti – kršitev navodil pristojnega zdravnika - odhod iz kraja bivanja – odobritev osebnega zdravnika Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja ne določajo, da je v primeru odobritve odhoda iz kraja bivanja osebni zdravnik zavarovanca vezan na navodila imenovanega zdravnika oziroma, da so ta navodila dejanska ovira za dovolitev odhoda izven kraja bivanja s strani osebnega zdravnika.
