Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VDSS Sklep Pdp 38/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 19.01.2023 izredna odpoved Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da dovolitev spremembe tožbe ni smotrna (prvi odstavek 185. člena ZPP). Dosedanje tožničine trditve in dokazni predlogi so se nanašali na izpodbijanje izredne odpoved i pogodbe o zaposlitvi in ne na uveljavljanje odškodninske odgovornosti toženca, ki predstavlja uveljavljanje tožbenega zahtevka na povsem drugi pravni podlagi. Tudi sicer tožnica ob spremembi tožbe konkretiziranih trditev o odškodninski odgovornosti niti ni podala, prav tako ni predlagala dokazov. VDSS Sodba Pdp 97/2023 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.03.2023 izredna odpoved odpoved nega roka - izguba zaupanja - višina denarnega povračilaSmiselna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sporni dokument ne predstavlja jasnega in nedvoumnega navodila, ker iz njega ne izhaja niti komu naj bi bil namenjen niti ni podpisana oseba, ki navodilo daje. Glede na to, da naj bi tožnica podala navodilo, da se gre v prepovedano reklamacijo, bi moralo biti takšno navodilo povsem jasno in nedvoumno.
Glede na to, da tožnica ni imela pristojnosti, da bi sploh izvedla nedovoljeno reklamacijo, sporni dokument tudi, če bi se lahko razlagal kot predlog oziroma navodilo za izvedbo nedovoljene reklamacije, nima neposrednih učinkov za toženko, saj tožnica s tem takšne reklamacije ne bi mogla doseči in posledično ne kršiti določb ZKme-1. Upoštevajoč navedeno je še toliko bolj pomembno, da bi toženka dokazala, zakaj se je zaradi takšnega ravnanja do te mere porušilo zaupanje do tožnice, ki je pred tem delala pri toženki 20 let, da ni bilo mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpoved nega... VDSS Sodba Pdp 43/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 05.04.2022 odškodninska odgovornost delodajalca - izredna odpoved odpoved - vročanje vabila na zagovor - protipravnost ravnanja - zloraba pravic Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožena stranka tožniku pogodbe o zaposlitvi ni odpoved ala npr. mimo zakonskih razlogov, z namenom šikane, škodovanja ali iz kakšnega drugega nedopustnega razloga, ki bi lahko predstavljal hujšo zlorabo instituta odpoved i. Četudi je bilo kasneje ugotovoljeno nezakonito prenehanje delovnega razmerja in je bila odpoved razveljavljena, je pomembno, da je bilo tako odločeno le v posledici naknadno ugotovljenega zdrastvenega stanja tožnika v času očitanih kršitev, kar pa ne pomeni zlorabe odpoved i. VSRS Sklep VIII DoR 93/2022-6 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 14.06.2022 predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - izredna odpoved Predlog se zavrne. VSRS Sklep VIII DoR 64/2022-6 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 17.05.2022 predlog za dopustitev revizije - izredna odpoved Predlog se zavrne. VDSS Sodba in sklep Pdp 53/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 21.04.2022 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - pritožbene novote - ukinitev delovnega mesta - višina denarnega povračila - posebno varstvo pred odpoved jo - sprememba sodbe - obrazložitev odpoved i - COVID-19 - datum sodne razveze Sodišče prve stopnje je ugotovilo, je bila tožnica zaposlena pri tožencu 38 let in 8 mesecev. V okviru možnosti za novo zaposlitev je pomembna okoliščina, da je tožnica (univerzitetni diplomirani organizator dela) aktivna pri iskanju nove zaposlitve, vendar je še ni uspela najti. Pritožba sicer navaja, da nima nobenih možnosti za novo zaposlitev, vendar po oceni pritožbenega sodišča na podlagi njene trenutne brezposelnosti ni mogoče s prepričanjem sklepati, da bo takšno stanje pri tožnici dejansko trajalo vse do njene upokojitve. Pritožba pa v okviru zaposljivosti utemeljeno izpostavlja, da je tožnica delavka pred upokojitvijo in ima kot takšna vendarle slabše izglede za zaposlitev, prav tako nima raznovrstnih delovnih izkušenj, saj jih je pridobila zgolj pri tožencu. Glede okoliščin, ki so privedle do nezakonitosti odpoved i, pritožba poudarja, da so bili ti v celoti na strani toženca. V okviru kriterija upoštevanja pravic, ki jih... VDSS Sodba in sklep Pdp 69/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 10.05.2022 izredna odpoved Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 109. člena ZDR-1, ker ob ugotovljenem dejanskem stanju ni dalo dovolj teže ugotovljenim okoliščinam na strani tožnika. Tožnik je dejanje priznal in tudi zatrdil, da gledano s časovne distance še sam ne razume, kako je lahko pristal na takšno izsiljevanje in se pustil tako zmanipulirati. Na delovnem mestu mu je bil ukraden mobilni telefon, kar je prijavil na policijo. Ko je to povedal v delovnem okolju, se je telefon nato znašel v prostorih delodajalca. V zvezi s temi dogodki je želel razgovor s kadrovsko službo, ki ga je tudi opravil. Zaradi izsiljevanja s strani neznane osebe pa je pogovor snemal in ga posredoval sodelavki. Kot je sam izpovedal, je bil v hudem stresu. Navedene okoliščine, predvsem odkrito priznanje in obžalovanje dogodka, po oceni pritožbenega sodišča opravičujejo pozitivno prognozo glede tožnikovega nadaljnjega vedenja. VDSS Sklep Pdp 338/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.06.2022 izredna odpoved Zaključek o tem, da tožena stranka ni dokazala naklepa ali hude malomarnosti, je povsem neobrazložen. Sodišče je zaključek sprejelo le s povsem pavšalnim sklicevanjem na pravilo o dokaznem bremenu, ki je v tovrstnih sporih na delodajalcu (drugi odstavek 84. člena ZDR-1). Sodba torej v tem delu nima razlogov in je ni mogoče preizkusiti, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaključek sodišča prve stopnje pa je najmanj preuranjen. VDSS Sodba Pdp 384/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.07.2022 izredna odpoved Glede na ugotovitev sodišča, da tožnica ni zaprosila za izrabo dopusta v spornem obdobju in se je zavedala, da nima odobrene izrabe letnega dopusta in tudi ne kakšnega drugega dovoljenja za izostanek z dela, pa je z dela kljub temu izostala, je pravilen zaključek, da izostanek z dela brez odobritve delodajalca in brez kateregakoli drugega zakonitega razloga predstavlja hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki je storjena najmanj iz hude malomarnosti.
Tožnica je kršila najosnovnejšo dolžnost delavca - prihajanje na delo - zato je izguba medsebojnega zaupanja, o kateri je izpovedovala direktorica, upravičena in objektivno utemeljena. VDSS Sodba Pdp 275/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 16.06.2022 izredna odpoved Ker je bil tožnik z obveznostjo registriranja in prepovedjo izhoda iz obrata seznanjen, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dne 18. 4. 2021 storil dve kršitvi, ker ni registriral svojega izhoda med delom in ker je registriral izhod E. E., s tem pa je lažno prikazoval svojo in E. E. prisotnost na delu. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnik s tem ravnanjem kršil določbo 9. člena Pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 2. 2018, po katerem je obvezan vestno, strokovno, pravočasno in kakovostno opravljati delo po navodilih delodajalca oziroma nadrejenega delavca na delovnem mestu, za katerega je sklenjena pogodba in v času ter na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, ob upoštevanju organizacije dela in poslovanja pri delodajalcu. VDSS Sklep Pdp 416/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 11.07.2022 izredna odpoved Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da ni podan obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP, ker tožnik v pravnomočno končanem postopku ni ravnal (procesno) skrbno glede novih dokazov.
Pravilen je tudi zaključek, da dejstvo, da je Specializirano državno tožilstvo zoper tožnika zavrglo kazensko ovadbo oziroma odstopilo od kazenskega pregona, ne predstavlja obnovitvenega razloga po 11. točki 394. člena ZPP, saj je sklep o zavrženju kazenske ovadbe le odločitev tožilstva in ne pravnomočna sodna odločba kazenskega sodišča, na katero bi bilo sodišče vezano. VDSS Sklep Pdp 265/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 07.07.2022 izredna odpoved Tožena stranka, na kateri je dokazno breme v tem sporu, da dokaže utemeljenost in s tem zakonitost izpodbijane odpoved i (drugi odstavek 84. člena ZDR-1), mora dokazati kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, ki se očitajo tožniku. To pa je, da je neznani osebi izplačal z osebnega računa stranke banke A. A. znesek 3.530,00 EUR, ne da bi preveril identiteto osebe, ki ji je znesek izplačal, in ne da bi pri izplačilu upošteval navodilo za blagajniško in trezorsko poslovanje. Bistveno v tem sporu zato ni le to, ali je tožnik postopal po pravilih, ki veljajo v primeru izplačevanja denarja strankam banke, ampak tudi, ali je bil denar v resnici izplačan neznani tretji osebi in ne A. A. V tej zvezi je zato odločilno dejstvo, na katerega utemeljeno opozarja tožnik v pritožbi, ali je A. A. ves čas (torej tudi 7. 12. 2018) razpolagal s svojo bančno kartico in osebnimi dokumenti ter ali je tožnik denar (lahko) izplačal na podlagi predložene kartice... VDSS Sodba Pdp 348/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 02.06.2022 izredna odpoved Sodišče prve stopnje je pri odločanju o denarnem povračilu pravilno upoštevalo kriterije za odmero, ki so določeni v drugem odstavku 118. člena ZDR-1, oziroma v tem okviru predvsem delovno dobo tožnika pri toženki in njegove možnosti za novo zaposlitev. Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen tri leta, pet mesecev, 25 dni, zaradi njegove visoke izobraženosti na področju tehnične stroke ga kljub starosti 54 let ob podani odpoved i ni mogoče šteti za težko zaposljivega delavca, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje, pri čemer je utemeljeno upoštevalo dejstvo, da se je pri novem delodajalcu zaposlil že štiri mesece po prenehanju delovnega razmerja pri toženki. Sodišče prve stopnje je pri odločanju pravilno upoštevalo tudi nadaljnja kriterija za odmero, in sicer okoliščine, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi (nezagotovitev zagovora), in pravice, ki jih je tožnik uveljavil za čas do prenehanja... VDSS Sodba Pdp 442/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 25.08.2022 izredna odpoved odpoved nim razlogom - pravočasnost odpoved iTožnik je na razgovoru 22. 4. 2021 priznal odtujitev gotovine, vendar pa pri tem ni pojasnil na kak način je to storil, kolikokrat, kdaj oziroma v katerem časovnem obdobju in do kakšnih posledic je prišlo; svoje izjave je tudi spreminjal. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo tožencu, da se je z vsemi kršitvami seznanil, ko je prejel poročilo z dne 17. 5. 2021, v katerem so časovno opredeljena in natančno opisana tožnikova ravnanja (načini manipulacij s stavomati in prilastitve gotovinskih iztržkov) ter posledice le-teh (zneski povzročene škode oziroma odtujene gotovine). Na podlagi teh natančnih ugotovitev je bila tožniku nato podana izpodbijana izredna odpoved VDSS Sodba in sklep Pdp 260/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 04.08.2022 ugotovitvena tožba - izredna odpoved Tožnik je 26. 2. 2021 izvedel pouk športne vzgoje z dijaki neposredno, ne da bi za to vedela in s tem soglašala prva toženka (v nasprotju z njenimi navodili), pred izvedbo pouka pa ni predložil rezultatov testiranja. Razlog za odpoved tako ni (le) v tem, da se tožnik ne bi testiral, ampak v opravljanju dela v nasprotju z navodili delodajalca. Obveznost upoštevanja zahtev in navodil delodajalca je ena od temeljnih obveznosti iz delovnega razmerja, določena v prvem odstavku 34. člena ZDR-1.
Tožnik je z izvedbo pouka športne vzgoje z dijaki neposredno, ne da bi za to vedela prva toženka (oziroma druga toženka) in ne da bi predložil rezultat testiranja, huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je šlo za naklepno kršitev. Tožnik je vedel, da se mora testirati, hote je ravnal v nasprotju z navodili delodajalca. Dodatno težo kršitvi daje dejstvo, da prva toženka... VDSS Sklep Pdp 487/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 10.08.2022 izredna odpoved Sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo konkretno, na kakšen način je bilo doseženo soglasje volj glede nove pogodbe o zaposlitvi (ne gre zgolj za spremembo pogodbe o zaposlitvi), ki ne more biti hkrati izraženo ustno in s konkludentnimi ravnanji, niti ni ugotavljalo, kdaj je bilo soglasje volj doseženo in za osnovno plačo v kakšni višini. Šele nato bi lahko odločilo o utemeljenosti zahtevkov tožnika, pri čemer bi moralo za vsak mesec vtoževanega obdobja presoditi, ali je tožniku bila izplačana plača v višini, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, in sicer ali pisne pogodbe o zaposlitvi z dne 3. 1. 2007 ali, če bi ugotovilo obstoj soglasja volj glede drugačne višine osnovne plače, plače po ustno sklenjeni pogodbi o zaposlitvi ali po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni s konkludentnimi ravnanji.
Dejstvo, da se delavec zaveda, da mu delodajalec odreja drugo delo, kot je v pogodbi o zaposlitvi, in da mu izplačuje nižjo plačo, še ne pomeni, da s tem soglaša. Odrejanje... VDSS Sodba Pdp 368/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 18.08.2022 zloraba bolniškega staleža - izredna odpoved Tožnica vtožuje povračilo stroškov za najem detektivke, ki so bili potrebni za podajo izredne odpoved i pogodbe o zaposlitvi tožencu. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, sodišče res upošteva samo za postopek potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP). Vendar pa vtoževane stroške detektivke, ne glede na njihovo potrebnost za podajo odpoved i in za morebitno kasnejše dokazovanje utemeljenosti odpoved i v sodnem postopku, krije tožnica kot delodajalec sama. Ker je v petem odstavku 41. člena ZDSS-1 izrecno določeno, da v sporih o prenehanju delovnega razmerja krije delodajalec svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, velja to tudi za stroške, nastale v zvezi s samo podajo odpoved i pogodbe o zaposlitvi, kamor sodijo tudi vtoževani stroški za opravljeno detektivsko storitev. VDSS Sodba Pdp 315/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 25.08.2022 izredna odpoved Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče spregledalo, da tožnik ni bil v enakopravnem položaju z delodajalcem, ker se je zagovarjal sam, medtem ko je delodajalca zastopal pooblaščeni odvetnik. Zagovor namreč ni namenjen zasliševanju delavca, ampak temu, da se delavec izjasni o očitanih kršitvah. Tako je tožena stranka postopek izpeljala skladno z določbami 85. člena ZDR-1 in tožniku izredno odpoved podala v 30 dnevnem prekluzivnem roku iz 2. odstavka 109. člena ZDR-1. VDSS Sodba Pdp 301/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 28.06.2022 izredna odpoved odpoved ni razlog - stopnjevitost delovnopravnih sankcij - reintegracijaSodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da kljub presoji o obstoju odpoved nega razloga iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni izpolnjen nadaljnji pogoj za zakonitost izredne odpoved i iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Kot sta izpovedala tožnik in njegov osebni zdravnik, je bil tožnik v bolniškem staležu zaradi poškodbe rok (zloma zapestij obeh rok), ki je bila posledica nesreče pri delu pri toženi stranki, in je bil od nastopa bolniškega staleža 8. 3. 2021 do ugotovljene kršitve v bolniškem staležu že 4 mesece, pri čemer mu ni bilo odrejeno strogo mirovanje, temveč se je lahko gibal v svojem kraju in celo vozil avtomobil. Tožnik je izpovedal, da se ni zavedal, da krši navodila zdravnika s tem, ko se je na poti iz terapije ustavil v gostinskem lokalu in ko je za krajši čas (eno uro) zapustil kraj bivanja, da se je sestal s B. B. Zaslišani osebni zdravnik je še pojasnil, da je potrebno pri... VDSS Sodba in sklep Pdp 249/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 09.06.2022 prepoved opravljanja dela - razlika v plači - reparacija - začetek teka zastaralnega roka - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe Tako terjatev iz naslova prikrajšanja pri plači za čas prepovedi opravljanja dela kot za čas zaposlitve pri drugem delodajalcu je po svoji pravni naravi reparacijska; tožnik zatrjuje, da bi bil v primeru, če ne bi bilo nezakonite odpoved i, če bi se pogodba o zaposlitvi izvrševala, do vtoževanih zneskov upravičen. Za odločitev o utemeljenosti zahtevka je bistveno (poleg tega, ali je tožnik prikrajšan) le, da je odpoved nezakonita. Presoja sodišča prve stopnje, ki je zahtevek zavrnilo, ker protipravnega ravnanja toženke ni ugotovilo, je zmotna.
