Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3639cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1hc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT04
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sodba Pdp 510/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.05.2007izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo – preložitevKer je tožena stranka zaprosilo za preložitev zagovora (v katerem niti ni navedel opravičljivega razloga) prejela šele po dnevu, ko je bil zagovor predviden, je potrebno šteti, da je bil tožniku zagovor pravilno omogočen in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.
VDSS sodba in sklep Pdp 484/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.10.2010izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z delaTožnik bi se šele od seznanitve s pozivom tožene stranke nazaj na delo lahko ravnal po pozivu, za čas pred seznanitvijo pa mu ni mogoče očitati, da je z dela izostal neopravičeno. Zaradi te neopravičene odsotnosti izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
VDSS sodba in sklep Pdp 361/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.09.2012izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staležaTožnica v času bolniškega staleža ni vodila plesnega tečaja, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici zaradi zlorabe bolniškega staleža, nezakonita. Pri tem ni bistveno, kakšna navodila osebne zdravnice je imela tožnica za čas bolniškega staleža.
VDS sodba Pdp 885/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.12.2005delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja - izredna odpovedČe je izredna odpoved PZ, sklenjene za določen čas, podana zakonito (ker je delavec zamudil rok za vložitev tožbe za ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ po 3. odstavku 204. člena ZDR), delavec ne more uspešno uveljavljati transformacije delovnega razmerja, sklenjenega za določen čas v delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, ker PZ ni bila sklenjena skladno z 52. členom ZDR, saj mu je PZ prenehala na drugi pravni podlagi (izredna odpoved PZ). 
VDSS sodba Pdp 149/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.06.2012izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - ničnost - plača - regres za letni dopustTožena stranka bi morala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavke upoštevati in tožnici na tej podlagi zaključiti delovno razmerje. Četudi je menila, da odpoved ni bila zakonita, tožnici naknadno, ko ji je delovno razmerje že prenehalo, ni mogla podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ta izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca je nična in nima pravnih učinkov.
VDS sodba Pdp 651/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.02.2006novi ZDR - izredna odpoved - pasivna legitimacijaKer je tožena stranka ugovor pasivne legitimacije podala šele v pritožbi, predstavlja pritožbeno novoto in je podan prepozno (337. člen ZPP). Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izredne odpovedi PZ po 112. členu ZDR (izredna odpoved delavca), ker mu tožena stranka ni zagotavljala dela in izplačevala plače. Za čas do prenehanja PZ je tožnik upravičen do neizplačene plače, poleg tega pa je skladno z 2. odstavkom 112 člena ZDR upravičen tudi do odpravnine po 109. členu ZDR. 
Sodba in sklep VIII Ips 319/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.09.2008rok za odpoved - izredna odpoved delavca - nepravočasno izplačilo plačDodatne obveznosti delavca po prvem odstavku 112. člena ZDR ne morejo vplivati na (prekluzivni) rok za podajo odpovedi po drugem odstavku 110. člena ZDR. Ta rok lahko začne teči šele potem, ko delavec sploh lahko poda izredno odpoved. To pa v primeru nepravočasnega izplačila plač ni že v trenutku, ko je delavec zvedel za tretje nepravočasno izplačilo plače, temveč je to lahko šele po tem, ko je zaradi tega opomnil delodajalca ter opozoril inšpektorja za delo in poteče osem dni.
VDSS Sodba Pdp 278/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.07.2020zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitviToženka v pritožbi z navedbo, da odločitev v izpodbijani sodbi temelji na neresničnih izjavah delavcev, oporeka dejanskemu stanju, kot ga je upoštevalo sodišče prve stopnje. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), zato pritožbeno sodišče teh navedb ni upoštevalo.
VDS sodba Pdp 1226/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.02.2007izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno deloDelodajalec lahko na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu delavca izredno odpove pogodbo o zaposlitvi ob poteku poskusnega dela (125/4 ZDR). Tožena stranka, ki je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi 7 dni pred potekom poskusnega dela, je ravnala zakonito. Pri presoji časa trajanja poskusnega dela je potrebno izhajati iz njegovega namena, ki je v tem, da se preizkusijo znanja in sposobnosti, potrebna za opravljanje dela. Dodaten teden dela ne bi predstavljal podlage za drugačen zaključek o opravljenem delu, saj so bile v oceni komisije za spremljanje poskusnega dela ugotovljene številne pomanjkljivosti in nepravilnosti v zvezi z opravljenimi nalogami. 
VDSS sodba in sklep Pdp 369/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.10.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovorKer tožnik je tožnik vabili prejel prepozno, da bi se v roku treh delovnih dni lahko pripravil na zagovor, ker se prvo vabilo nanaša na drugačne kršitve, kot so bile navedene v odpovedi, in ker drugo vabilo obrazložitve razloga za odpoved ne vsebuje, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Sodba in sklep VIII Ips 28/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.04.2006izredna odpoved delavca - pravica do odpravnineZakon neredno izplačevanje plač v določenem obdobju šteje za razlog na strani delodajalca. Če delodajalec ne more izpolnjevati teh svojih obveznosti, imajo delavci možnost izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 255/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.04.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcaTožnik je v skladu s četrto alinejo 111. člena ZDR-1 podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker mu tožena stranka dvakrat zaporedoma oz. v obdobju 6 mesecev ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku. Ker je tožnik zakonito podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca, je upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka (ZDR-1 člen 111/3).
VDS sodba Pdp 305/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.03.2007izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo - zagovorTožena stranka tožnice pred vročitvijo pisne ocene o poskusnem delu in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ni povabila na zagovor niti se ni sklicevala na okoliščine, ki bi lahko zagovor izključile. Zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita. 
Sodba VIII Ips 318/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.12.2005kaznivo dejanje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitviČe je bila PZ odpovedana zaradi dejanja delavca, ki ima znake kaznivega dejanja, začne teči rok za odpoved po drugem odstavku 110. člena ZDR takrat, ko je delodajalec izvedel za znake kaznivega dejanja in za storilca, torej za okoliščine, ki se nanašajo na storjeno kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti. Znake kaznivega dejanja (na primer iz 244. člena Kazenskega zakonika) mora sodišče ugotoviti po izvedenem dokaznem postopku.
Sodba VIII Ips 490/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.05.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reparacijski zahtevekZ reparacijskim zahtevkom se uveljavlja priznanje stanja, ki bi bilo, če tožena stranka ne bi tožniku nezakonito izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi. Za dosego tega stanja ni pomembno, kaj bi se dogajalo po izredni odpovedi pri delodajalcu in kakšno osebno oceno bi tožnik dobil od delodajalca po odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak je pomembno stanje, ki bi bilo, če ne bi bilo nezakonitosti, ki jo je zagrešila tožena stranka.
VSRS Sodba VIII Ips 261/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.12.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved delavca - vročitev odpovediV takšnih in podobnih primerih ni dolžnost delavca, da išče neko osebo pri delodajalcu, ki naj bi bila ob nejasnih razmejitvah pristojnosti, nejasnih položajih ali medsebojnih sporih najbolj pristojna za sprejem vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, temveč je (prav obratno) stvar delodajalca, da ustrezno poskrbi in zagotovi, da bo odpoved delavca prišla do prave osebe, oziroma se bo ta z njo seznanila. Zadošča, da delavec vroči odpoved delodajalcu ali osebi, za katero je prepričan, da je pristojna za njegovo vročitev. Ta oseba je lahko tudi delavka v vložišču delodajalca ipd. Le v primeru, če bi bilo povsem jasno, da odpoved vroča neposredno osebi, ki je povsem neprimerna za njen sprejem, saj npr. z delodajalcem nima nobene povezave, ali je povsem jasno, da za sprejem odpovedi nima prav nobenih pristojnosti, bi se lahko štelo,...
VDSS sodba in sklep Pdp 777/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.01.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - zagovor - denarno povračiloKer tožena stranka tožniku pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ni omogočila zagovora, je že zato izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
VDSS sodba Pdp 293/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.09.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - seznanitev s kršitvamiPravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je opustitev pravice do zagovora upravičena le, če gre za hujše konfliktne situacije, ki nastanejo iz razlogov na strani delavca samega (fizično nasilje nad delodajalcem, grožnje in podobno). Ker tožena stranka tožniku pred podajo odpovedi ni omogočila zagovora in ni šlo za okoliščine, zaradi katerih bi bilo neupravičeno pričakovati, da mu omogoči zagovor, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da tožena stranka niti v odpovedi niti v sodnem postopku ni navedla, zakaj delovnega razmerja s tožnikom ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka (1. odstavek 109. člena ZDR-1) in je tudi iz navedenega razloga izredna odpoved nezakonita.
VDS sklep Pdp 779/2007Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.02.2008izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni razlog - dokazno bremeTožena stranka, ki je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala, je bila v sodnem postopku dolžna dokazati obstoj utemeljenega razloga. Na podlagi tožnikovih navedb, da je spornega dne odšel z dela pred tem, preden naj bi storil očitano kršitev delovnih obveznosti, in da ga je tožena stranka šikanirala, ni mogoče šteti, da ni zatrjeval, da utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni obstajal in da ga tožena stranka ni bila dolžna dokazati. 
Sodba VIII Ips 69/2011Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.09.2012izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznostiRevizijsko sodišče soglaša s presojo, da je bilo ravnanje tožnika tako, da ga je možno opredeliti kot hujšo kršitev in da vrsta njegovih opustitev in grobo kršenje pravil kaže, da je bila kršitev storjena naklepoma. Zato ne more biti uspešno revizijsko prizadevanje, da je šlo pri spornem nakupu le za neustrezno ravnanje (kot sicer mestoma navede sodišče druge stopnje), saj je tožena stranka dokazala, da je šlo za nameren obid internih pravil oziroma za njihovo grobo kršenje.

Izberi vse|Izvozi izbrane