Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3639cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1hc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sodba Pdp 275/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.05.2006novi ZDR - izredna odpoved - zakonitost odpovedi - zagovorKer delodajalec v postopku izredne odpovedi PZ delavcu ni izdal pisne obdolžitve ter ga vabil na zagovor, je izredna odpoved PZ, izdana po neformalno opravljenem razgovoru med strankama, nezakonita. 
VDSS sodba Pdp 657/2013Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.09.2013odpravnina – izredna odpoved delavcaTožeča stranka je bila pri toženi stranki pri njenih pravnih prednikih zaposlena 27 let, zato je v skladu z določbo tretje alineje 109. člena ZDR upravičena do odpravnine v višini ene tretjine osnove, ki jo predstavlja povprečna plača za zadnje tri mesece, za vsako leto dela pri toženi stranki oziroma njenih pravnih prednikih.
VDSS sodba Pdp 809/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.04.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – reintegracija – razporeditevNa podlagi ugotovitve, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, se ponovno vzpostavi dotedanja pogodba o zaposlitvi. To pomeni, da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo na delovno mesto, ki ga je opravljala pred odpovedjo. Tožbeni zahtevek, da jo je dolžna pozvati na drugo ustrezno delovno mesto, pa ni utemeljen, saj ZDR delodajalcu ne omogoča razporejanja delavcev z enostranskimi akti.
Sodba VIII Ips 430/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.05.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - zagovorKer tožeči stranki pisna obdolžitev ni bila vročena, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že iz tega razloga.
VDSS sodba in sklep Pdp 329/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.07.2012izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - pisna obdolžitevKer tožena stranka tožniku ni vročila pisne obdolžitve niti mu ni omogočila zagovora, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
VDSS sklep Pdp 856/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.03.2012izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - direktor - razrešitevIzredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku (razrešenemu direktorju) ni nezakonita zgolj zato, ker jo je podal lastnik prvotožene stranke (tožnikovega delodajalca) in ne novi direktor oziroma prokurist prvotožene stranke. Glede na to, da je bila tožnikova pogodba o zaposlitvi sklenjena med tožnikom in lastnikom prvotožene stranke, jo je slednji lahko zakonito odpovedal.
VDS sklep Pdp 887/2007Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore31.01.2008izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pooblastilo - zagovorZakoniti zastopnik delodajalca lahko drugo osebo pisno pooblasti za izvedbo celotnega postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vključno s podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšno pooblastilo je pravno veljavno, prav tako izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zagovor pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je pravica delavca, ki jo lahko izkoristi ali ne, delodajalčeva obveznost je le, da mu zagovor omogoči. Ker je tožena stranka storila vse, kar je potrebno, da bi tožniku zagovor omogočila (vročitev pisne obdolžitve, vabila na zagovor), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita. 
VDSS Sodba Pdp 794/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.01.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcaNi na tožniku dokaznega bremena v zvezi s tem, da je dosegel pričakovane rezultate dela, pač pa je v prvi vrsti na delodajalcu dokazno breme v zvezi s tem, kaj sploh se od delavca pričakuje oziroma, kakšni so (bili) pričakovani rezultati dela in česa od pričakovanega delavec ne dosega (da lahko sploh dokazuje nasprotno) ter nato še, kakšne so možne posledice v zvezi s tem (npr. izračun plače).
VDS sklep Pdp 219/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.03.2006delovno razmerje - izredna odpoved - zagovorTudi v primeru izredne odpovedi PZ po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR so lahko podane okoliščine, v katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. Postopek po 2. odstavku 83. člena ZDR ni poseben formalni postopek s procesnimi zagotovili in roki, v katerem bi se ugotavlja odgovornost delavca, kot v disciplinskem postopku po prej veljavnih predpisih. Postopek pred odpovedjo PZ zagotavlja le, da se delavec seznani s kršitvami pogodbenih obveznosti, zaradi katerih mu delodajalec odpoveduje PZ. 
Sodba VIII Ips 26/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.01.2013izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – veljavnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi – ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi – izredna odpoved delavca – pravni interesIzpodbijana izredna odpoved je bila podana po tem, ko je tožnik sam izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Vendar pa to ne pomeni, da tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe zoper tako odpoved. Obe odpovedi pogodbe o zaposlitvi se glasita na datum 9. 11. 2010, zato je pravni interes tožnika za vložitev tožbe podan že zaradi vprašanja, na podlagi katere izredne odpovedi mu je prenehalo delovno razmerje: izredne odpovedi s strani delavca ali izredne odpovedi s strani delodajalca. Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je bila podana 12. 11. 2010, torej na dan, ko pogodbenega razmerja med njim in tožnikom ni bilo več. Zato je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da je nična.
VDSS sodba in sklep Pdp 892/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.01.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – delodajalec – pristojna osebaKer je tožniku izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po tem, ko ni več opravljal funkcije direktorja, podal nadzorni svet, za kar ni bil pristojen (pristojen bi bil novi direktor), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
VDSS Sodba Pdp 760/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.01.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - obrazložitev odpovediSodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da zgolj očitek, da je tožnik predložil toženi stranki lažne podatke o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela, ni zadosti konkretiziran, da bi bila odpoved zadosti določna. Tožena stranka je šele v sodnem postopku vsebinsko opredelila odpovedni razlog, kar je prepozno. Ta pomanjkljivost vpliva na zakonitost izredne odpovedi, ne glede na to, ali delavec lahko glede na okoliščine, v katerih je prišlo do odpovedi, morebiti sklepa, kaj je imel delodajalec v mislih kot razlog za izredno odpoved. Te pomanjkljivosti ni mogoče sanirati niti z opredelitvijo in dokazovanjem naknadno konkretno opredeljenega odpovednega razloga v sodnem postopku, torej v predmetni zadevi z naknadnimi navedbami, za katere lažne podatke o izpolnjevanju katerih pogojev za opravljanje dela je...
VDSS sodba Pdp 1269/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.12.2008izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – preklic odpovediTožena stranka ni mogla zakonito sanirati morebitne nepravilnosti pri podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (izostanek pisne obdolžitve, zagovora), tako da je naknadno tožnico z dopisom obvestila o preklicu in ponovno začela s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi istih očitkov o kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake kaznivega dejanja.
VDSS Sodba in sklep Pdp 941/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.05.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razvezaSodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2016 tožniku odpovedala delovno razmerje, ki ni več obstajalo (prenehalo je namreč že 12. 12. 2016 na podlagi tožnikove izredne odpovedi), pravilno odločilo, da je izredna odpoved tožene stranke pravno neučinkovita. Stališče, da pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana in je prva odpoved že pričela učinkovati, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način odpoveduje, ne obstoji več, izhaja tudi iz primerljive zadeve Vrhovnega sodišča RS. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališča, da se za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki
VDSS Sodba in sklep Pdp 944/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.05.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razvezaSodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2016 tožniku odpovedala delovno razmerje, ki ni več obstajalo (prenehalo je namreč že 12. 12. 2016 na podlagi tožnikove izredne odpovedi), pravilno odločilo, da je izredna odpoved tožene stranke pravno neučinkovita. Stališče, da pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana in je prva odpoved že pričela učinkovati, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način odpoveduje, ne obstoji več, izhaja tudi iz primerljive zadeve Vrhovnega sodišča RS. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališča, da se za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki
VDSS Sodba in sklep Pdp 946/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.05.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - sodna razvezaSodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka z izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi z dne 19. 12. 2016 tožniku odpovedala delovno razmerje, ki ni več obstajalo (prenehalo je namreč že 12. 12. 2016 na podlagi tožnikove izredne odpovedi), pravilno odločilo, da je izredna odpoved tožene stranke pravno neučinkovita. Stališče, da pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana in je prva odpoved že pričela učinkovati, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način odpoveduje, ne obstoji več, izhaja tudi iz primerljive zadeve Vrhovnega sodišča RS. Vrhovno sodišče RS je v podobni zadevi že zavzelo stališča, da se za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki
VDSS sodba Pdp 848/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.02.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitviSodišče prve stopnje kot pravno podlago za odločitev pravilno upoštevalo 23. člen Zakona o delovnih razmerjih. Pogoje za zaposlitev tujca ureja specialni predpis in sicer Zakon o zaposlovanju dela tujcev, ki v 29. členu ureja zaposlitev brez kontrole trga dela, pri čemer v teh primerih minister pristojen za delo določi primere, ko zaposlitev tujca zaradi narave dela ni vezana na trg dela in se dovoljenje za zaposlitev izdaja brez upoštevanja pogojev iz 17. člena zakona. Pravilnik o vlogah in dokazilih v zvezi z zaposlovanjem in delom tujcev ter zaposlitvah tujcev, ki niso vezani na trg dela kot primer, ko gre za dovoljenje za zaposlitev brez kontrole dela brez preverjanja pogoja iz 27. člena ZZDT-1, določa tudi primer, ko želi družba zaposliti tujca, ki je najmanj 51 % udeležen v kapitalu, razen, če je ta tujec hkrati tudi edini zastopnik te družbe. Tožnik je imel pri toženi stranki imel 51 % poslovni delež do 9. 1. 2015, kasneje pa je prenesel svoj poslovni delež...
VDS sodba Pdp 1099/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.06.2006novi ZDR - izredna odpoved - hujša kršitev delovne obveznostiČe poklicni voznik pred službeno vožnjo uživa alkoholne pijače in je v času vožnje vinjen, ravna hudo malomarno, saj se zaveda posledic svojega ravnanaja (prepoved vožnje s strani policije, ogrožanje ostalih udeležencev v prometu), s čimer je podana hujša kršitev PZ. Zaradi nespoštovanja predpisov o varnosti cestnega promata in povzročitve materialne in moralne škode toženi stranki, je bil izkazan pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR, da delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. 
VDSS sodba in sklep Pdp 386/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.01.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev pogodbenih obveznostiKer kršitve pogodbenih obveznosti, ki jih je tožena stranka očitala tožniku (da ni voljan niti sposoben opravljati prevzete funkcije – komercialno tehničnega vodje projekta, saj je postavljal nesmotrne in nemogoče pogoje za izvedbo projekta, ni uresničeval začrtanih planov in smernic direktorja, ni izpolnjeval poslovnih načrtov projektov pod vnaprej znanimi pogoji), niso bile časovno in vsebinsko opredeljene oziroma konkretizirane (tako da niti ni mogoče preizkusiti pravočasnosti podaje odpovedi), je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
VDS sodba Pdp 1520/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.11.2005izredna odpoved - znak kaznivega dejanja - žaljiva obdolžitev - kršitev delovnih obveznostiKer niso dokazane domnevne žaljive izjave delavca na zboru delavcev, s čimer naj bi tožnik storil kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki ima vse znake KD žaljive obdolžitve, ni podan niti razlog za izredno odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZRD niti po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (hujša kršitev pogodbenih aki drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjena naklepno ali iz hude malomarnosti). 

Izberi vse|Izvozi izbrane