Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3639cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1hc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0z
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Pdp 694/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.12.2017izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nova odpovedVrhovno sodišče RS je že presodilo v primerih, ki so se nanašali na zaporedne odpovedi delodajalcev, da kasnejša odpoved ne more imeti pravnega učinka, če je že začela učinkovati predhodno podana odpoved.
Sodba VIII Ips 178/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek28.09.2010nadomestilo za primer brezposelnosti - izredna odpoved delavca - postopek izredne odpovediVsaka odpoved delavca, ki je sicer opredeljena (naslovljena) kot izredna odpoved, ne predstavlja izredne odpovedi po 112. členu ZDR. Izredna odpoved brez ustreznega predhodnega postopka oziroma mimo zakonsko opredeljenih primerov, ni izredna odpoved po navedeni določbi, temveč jo je glede posledic mogoče obravnavati le kot redno odpoved delavca. Za tak primer odpovedi 19. člen ZZZPB izrecno izključuje pravico do denarnega nadomestila.
VDSS sodba Pdp 234/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.06.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovorTožena stranka je dopis opredelila kot izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in v nadaljevanju tudi navedla razlog za odpoved – neupravičene izostanke tožnika z dela. Takega dopisa tožnik ni mogel razumeti drugače kot izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, še zlasti ga ni mogel razumeti kot obvestilo o nameravani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi s pozivom, naj v osmih dneh poda zagovor. Ker mu tako zagovor ni bil omogočen, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
VDS sklep Pdp 642/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.07.2006izredna odpoved - neplačevanje oz. zamujanje z izplačilom plače - pritožbeni rokČe sodišče prve stopnje v pravnem pouku napačno navede, da je rok za pritožbo 15 dni in ne 8 dni, kot je bilo doloćeno v 4. odstavku 14. člena ZDSS, pomota sodišča ne more iti v škodo stranke. Zato se šteje, da je pritožba pravočasna, če je vložena v 15 dnevnem roku, kot je bil naveden v pravnem pouku in sodišče take pritožbe ne sme zavreči kot prepozne. Tako stališče je bilo zavzetu že v zadevah opr. št. Cpg 56/94, Cpg 61/95, II Ips 488/2002. Delavec lahko v 8-ih dneh potem, ko je pisno predhodno opomnil delodajalca na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestil inšpektorja za delo, izredno odpove PZ po 4. alinji 1. odstavka 112. člena ZDR, če mu delodajalec trikrat zaporedoma ali v obdobju šestih mesecev ni izplačal plačila za delo v zakonsko določenem roku. Razlog za podajo izredne odpovedi PZ je podane tudi v primeru, če delodajalec plačilo izplača z zamudo in ne le v primeru, če delodajalec delavcu plače sploh ne...
VDSS sodba Pdp 337/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.10.2011ničnost - prenehanje delovnega razmerja - pravna podlaga - učinkovanje odpovedi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalcaTožnikova (delavčeva) izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je pričela učinkovati takoj z vročitvijo toženi stranki in je v skladu s tem tožniku pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Ker takrat, ko mu je tožena stranka vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (delodajalca), pri toženi stranki ni bil več v delovnem razmerju, ni bilo več pravne podlage za novo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Zato izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke (delodajalca) ni mogla imeti pravnih učinkov, šlo je za odpoved brez podlage, ki je nična.
VDSS sodba Pdp 1272/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.02.2011izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – bistveno zmanjšano plačilo za delo – odpravnina – odškodnina – učinkovanje odpovediIzredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke je bila tožnici podana po tem, ko je tožena stranka že prejela izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnice, na podlagi katere je pogodba o zaposlitvi prenehala veljati. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke (po datumu prenehanja pogodbe o zaposlitvi) ni imela učinkov in jo je treba šteti za nezakonito.
VSRS Sodba VIII Ips 131/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.02.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opredelitev kršitevToženka stališču sodišč o neustrezni opredelitvi očitkov v reviziji nasprotuje s povsem splošnimi trditvami, da je odpoved ustrezno konkretizirana ter s kratkim povzetkom očitkov v izredni odpovedi. Takšni ugovori toženke so presplošni in ne morejo izpodbiti opisanih zaključkov sodišč.
VDSS sodba Pdp 230/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.04.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalcaTožnik je s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Dne 17. 4. 2014 je toženi stranki vročil izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razlogov na strani delodajalca. Tožena stranka je tožniku 22. 4. 2014 podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga po 4. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR-1. Tožnik v času od 15. 1. 2014 do 17. 4. 2014 ni delal iz razlogov na strani delodajalca. V obdobju od 15. 1. 2014 dalje ni bil napoten na čakanje na delo na domu. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 22. 4. 2014 in njeno razveljavitev, saj tožena stranka ni imela podlage, da odpove pogodbo, ki jo je tožnik pred tem že odpovedal in je njegova odpoved...
VDS sodba Pdp 183/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore30.03.2006delovno razmerje - izredna odpovedOdpoved PZ je nezakonita, če ni vročena delavcu. Zato bi moral delodajelec delavcu odpoved PZ vročiti na naslov, ki mu ga je delavec posredoval za čas dela v RS, ne glede na to, ali je delavec na tem naslovu dejansko bival ali ne, ne pa opraviti vročitev odpovedi PZ prek oglasne deske delodajalca po 3. odstavku 87. člena ZDR. 
VDSS sodba in sklep Pdp 614/2010Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.10.2010izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – preklic odpovediPisna izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po vročitvi veže obe pogodbeni stranki. Stranki lahko le s sporazumom odpravita učinke odpovedi, delodajalec se učinkom odpovedi (enostranske pisne izjave o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi) ne more izogniti zgolj z dopisom delavcu, da odpoved preklicuje.
Sodba VIII Ips 565/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.04.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpovedni rokIzredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pomeni in predpostavlja odpoved brez pravice do odpovednega roka, za razliko od redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ta osnovni pogoj ni podan, če delodajalec kljub izredni odpovedi omogoči delavcu nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Na ta način namreč že sam delodajalec, kljub obstoju razlogov za izredno odpoved, pritrdi možnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma pokaže interes za nadaljevanje in prav s tem ravna v nasprotju z institutom izredne odpovedi.
VDSS sodba Pdp 1244/2012Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore10.01.2013izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcaTožnik je direktorju tožene stranke izročil dopis, naslovljen kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri navaja, da mu delovne obveznosti prenehajo z dnem oddaje odpovedi, pogodba o zaposlitvi pa se prekine po v celoti izkoriščenem letnem dopustu ter izkoriščenih opravljenih urah. Iz take vloge ni mogoče zaključiti, da delavec izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi po določbi 112. člena ZDR, zato tožena stranka ni imela podlage za zaključek delovnega razmerja tožnika z dnem oddaje navedenega dopisa direktorju tožene stranke, ampak na podlagi tožnikove odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tako kot je predlagal tožnik
VDSS Sodba Pdp 370/2019Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.05.2019izredna odpoved pogodbe o zaposlitviPravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je direktor tožene stranke spornega dne prejel elektronsko sporočilo tožnika in da je iz sporočila lahko razbral, da tožnika na delo ne bo. Tožnik je s tem izpolnil svojo dolžnost po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
VDSS sodba Pdp 136/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.09.2009zagovor - izredna odpoved pogodbe o zaposlitviDelodajalec sme ob ugotavljanju, ali obstoji utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, upoštevati izjavo delavca, ki jo pridobi v postopku zbiranja informacij v zvezi z morebitnim nepravilnim ravnanjem. Tako pridobljena izjava pa ne more nadomestiti zagovora, ki ga je dolžan delavcu omogočiti po predhodno pravočasno in pravilno vročenem pisnem vabilu na zagovor, ki mora vsebovati obrazložen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 1054/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.01.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – volja delodajalcaKer je bila v dokaznem postopku ugotovljena volja toženca, da tožniku poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, in ker se tako na pisni obdolžitvi kot na odpovedi kot izdajatelj navaja toženec (in obe vsebujeta njegov žig), je izredna odpoved zakonita – ne glede na to, da jo je podpisala druga oseba (ena izmed delavk po izrecnem navodilu toženca) in ne toženec.
VDSS sodba Pdp 364/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.10.2015izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovorTožena stranka tožniku ni omogočila zagovora pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita že iz tega razloga. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da naj bi tožena stranka tožniku zagovor omogočila s tem, ko je ga je v dopisu o prenehanju delovnega razmerja pozvala, da predloži dokazila o opravičeni odsotnosti v spornem obdobju. Glede na to, da je tožniku pogodbo o zaposlitvi že izredno odpovedala, s tem tožniku ni dala možnosti zagovora pred odpovedjo, sploh pa iz dopisa izhaja, da je tožena stranka tožnika pozvala na predložitev dokazil zaradi obračuna plače in ne zaradi ugotovitve morebitne upravičene odsotnosti z dela.
VSRS Sodba VIII Ips 179/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.02.2017izredna odpoved - hujša kršitev delovnih obveznosti - diskriminacija - neenaka obravnavaTožena stranka ima v zvezi z obdelovanjem osebnih podatkov, do katerih pridejo uslužbenci pri svojem delu, določena izrecna pravila, ki določajo, da bančni uslužbenci podatkov, do katerih pridejo v zvezi z delom, ne smejo izkoriščati, da se osebni podatki obdelujejo le, če tako določa zakon ali če je podana osebna privolitev posameznika in da osebne podatke lahko obdelujejo le pooblaščeni uslužbenci. Tožnica je vsa ta pravila kršila, kakor tudi Kodeks etičnega ravnanja, ki zahteva varovanje ugleda banke, zaupanja v banko, osebnih podatkov, spoštovanje zaupnosti in prepoveduje škodljivo ravnanje. Z vidika delodajalca ravnanje v nasprotju s tako izrecnimi navodili in zahtevami, ki so osnova za zaupanje komitentov v banko, predstavlja hujše kršenje pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja. S sklicevanjem na dolžnost enake obravnave delavcev bi bilo od tožene stranke nesprejemljivo zahtevati, da ob ugotovljenih pogojih za izredno odpoved...
VDSS Sodba Pdp 807/2017Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore19.04.2018izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje - nova odpovedSodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožnica toženi stranki vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in da pri tem ni pomembno, ali je bila ta odpoved direktorici vročena v prostorih tožene stranke ali v drugem prostoru, ki sta ga direktorica in tožnica dogovorili. Dejstvo je, da je tožnica izkazala, da je predmetno odpoved izročila direktorici tožene stranke. S tem ko je tožnica dne 26. 11. 2015 direktorici tožene stranke izročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga, ker ji niso bili plačani davki in prispevki v spornem obdobju, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnici prenehalo delovno razmerje na podlagi njene izredne odpovedi, ki je pričela učinkovati 27. 11. 2015. Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožene stranke dne...
Sodba VIII Ips 39/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.04.2006izredna odpoved pogodbe o zaposlitviKer je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da je bil tožnik na delu pod vplivom alkohola, kar vsekakor predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti (na kar je bil tožnik že opozarjan) in da je bil zaposlen na takih delih, kjer bi lahko vinjenost pomenila nevarnost, saj je delal z vnetljivimi substancami, kjer je bila stalna nevarnost, da bi v primeru neprevidnega ravnanja lahko bili ogroženi ljudje ali premoženje, tako da ni bilo mogoče govoriti o tem, da bi lahko svoje delo opravljal do izteka odpovednega roka (kar vse je ugotavljala tudi že tožena stranka), so bili tudi po mnenju revizijskega sodišča izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
VDSS sodba Pdp 825/2014Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.11.2014izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovorPo 2. odstavku 85. člena ZDR-1 mora delodajalec delavca pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Namen te določbe je v tem, da se delavec z očitki seznani in na zagovor pripravi. Tožena stranka obstoja okoliščin, zaradi katerih bi bilo od nje neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor, ni dokazala. Tožniku je bila s tem, ko ni prejel pisne seznanitve z očitanimi mu kršitvami in mu ni bil omogočen zakonsko določen minimalni rok za pripravo na zagovor, kršena njegova pravica do obrambe. Zaradi tega je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.

Izberi vse|Izvozi izbrane