Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3639cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1hc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xODE=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS sklep Pdp 801/2009Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.03.2010plača – individualna pogodba o zaposlitviČe se je tožnik odločil, da bo njegova plača nižja od plače, do katere bi bil upravičen po individualni pogodbi o zaposlitvi, in je podal nalog za znižanje svoje plače računovodskemu servisu, ki je obračunaval plače za toženo stranko, se tak nalog šteje tudi kot izjava toženi stranki, da izplačila višje plače tožnik ne bo zahteval.
VDSS Sodba Psp 47/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za socialne spore23.04.2021predčasna pokojnina - zavarovalna doba - kazen zaporaBistvo določbe 546. člena ZKP je vzpostavitev pravnega stanja, ki bi ga le ta uživala, če kazni zapora ne bi bilo in bi bila lahko v tem času zaposlena ali samozaposlena oziroma bi bila delovno aktivna. Tudi Ustavno sodišče RS je večkrat poudarilo, da odškodnine za izgubo delovne dobe ni mogoče dati drugače kot na način, da se vzpostavi delovna doba, ki bi jo oškodovanec v času odvzema prostosti zaradi neupravičene obsodbe pridobil. Slednje je mogoče realizirati le tako, da se delovna doba prizna v ustrezni dolžini in da se vplačajo tudi ustrezni denarni zneski za pokojninsko zavarovanje oškodovanca. Neutemeljena je pritožbena navedba, da v kolikor bi zakonodajalec želel s sprejemom ZPIZ-2, dobo priznano po ZKP obravnavati kot pokojninsko dobo brez dokupa, bi to izrecno določil. Pravilno je zatrjevanje tožeče stranke, da se določilo 546. člena ZKP kot specialni predpis uporablja neposredno. Ne glede na siceršnjo vsebino področne zakonodaje za pokojninsko in...
VDSS Sodba in sklep Pdp 29/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.04.2020trpinčenje na delovnem mestu - mobing - odškodninska odgovornost delodajalcaOdločitev za pravno dopustno sankcioniranje kršitev, na katere sumi delodajalec, lahko predstavlja dejanje trpinčenja le, če se dokaže, da je bilo storjeno z namenom trpinčenja.
VDSS sodba Pdp 320/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.11.2016odškodninska odgovornost delodajalca – trpinčenje na delovnem mestu – mobing – odškodnina – nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodninaRavnanja tožene stranke, ki so se nanašala na izolacijo tožnika (direktor sektorja), fizično preselitev na drugo lokacijo, neodrejanje dela, nevabljenje na kolegije uprave, sestanke, izolacijo od ostalih sodelavcev, oviranje pri pripravi projektne naloge ter odrekanje izobraževanja, so pomenila elemente trpinčenja oziroma kršitve obveznosti varovanja tožnikove osebnosti, zato je šlo za trpinčenje tožnika v smislu 6a. člena ZDR. Zato je tožnik upravičen do denarne odškodnine iz naslova ugotovljene nepremoženjske škode.
VSC Sodba in sklep Cp 243/2021Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek10.09.2021nedopustnost izvršbe - odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev nepremičninPo določbi tretjega odstavka 112. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) se ob sporu najemno pogodbo odpoveduje s tožbo, torej sodno. V izvršilnem naslovu najemna pogodba z dne 26. 11. 2001 ni zajeta, zato izvršilni naslov ne vsebuje sodne odpovedi (tudi) te najemne pogodbe. Ob tem je glede vsebine izvršilnega naslova dodati še, da je v pravdnem postopku tožeča stranka tista, ki s tožbenim zahtevkom opredeli konkretno vsebino sodnega varstva, ki ga zahteva in s tem tudi meje sodnega preizkusa.
VSL sklep II Cp 1013/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek07.07.2010vzročna zveza – osebne lastnosti oškodovanca – podlaga za odgovornostSodišče prizna denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo le, če spozna, da glede »na okoliščine primera to opravičujejo«, pri čemer mora priznati pravično denarno odškodnino. Pravno pravilo tako zahteva celovito presojo okoliščin konkretnega primera, kar pomeni, da je treba upoštevati tudi posebne lastnosti oškodovanca, če to narekujejo posebne okoliščine.
UPRS Sodba III U 73/2021-11Upravno sodiščeUpravni oddelek17.09.2021COVID-19 - nadomestilo plače - pogoji za priznanje pravice - povračilo izplačanih stroškov - obrazložitev odločbeDoločbe četrtega poglavja ZZUOOP, ki urejajo ukrep delnega povračila nadomestila plače, omogočajo kombiniranje različnih ukrepov in posledično sofinanciranje upravičenih stroškov iz različnih virov, ob upoštevanju omejitve, po kateri skupni znesek financiranja ne sme preseči nadomestila za stroške plač posameznega delavca in drugih zakonskih omejitev.
UPRS Sodba III U 88/2021-9Upravno sodiščeUpravni oddelek14.07.2021COVID-19 - pogoji za priznanje pravice - nadomestilo plače - povračilo izplačanih stroškov - obrazložitev odločbe - zmotna uporaba materialnega pravaDoločbe četrtega poglavja ZZUOOP, ki urejajo ukrep delnega povračila nadomestila plače, omogočajo kombiniranje različnih ukrepov in posledično sofinanciranje upravičenih stroškov iz različnih virov, seveda z upoštevanjem omejitev, po katerih skupni znesek financiranja ne sme preseči nadomestila za stroške plač posameznega delavca in drugih zakonskih omejitev.
VDSS Sodba Pdp 1010/2018Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.03.2019odškodninska odgovornost delavca - protipravno ravnanje - premoženjska škodaToženca sta s kršenjem internih pravil prve tožnice v zvezi s postopkom nakupa prednostnih delnic družbe za račun pokojninskih skladov, omogočila, da se je nakup delnic izvedel po določeni ceni za delnico, čeprav sta vedela, da je njihova realna vrednost bistveno nižja. Zaradi njunega ravnanja je tožnicama nastala premoženjska škoda.
VDSS sodba in sklep Pdp 1099/2011Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.05.2012sprememba delodajalca - prevzem delavca - odjava iz zavarovanjKljub prenosu gostinskega lokala, v katerem je tožnica delala, od prvotožene stranke k drugotoženi stranki, tožnica ni spremenila zaposlitve, saj je odklonila prehod oz. spremembo delodajalca. Še naprej je ostala v delovnem razmerju pri prvotoženi stranki, ki ni ravnala zakonito, ko je tožnico le odjavila iz socialnih zavarovanj.
UPRS Sodba III U 289/2018-14Upravno sodiščeUpravni oddelek12.07.2021denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija - pravno nasledstvo - stranka v upravnem postopku - potrdilo o pravnomočnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnostiIz 180. člena ZUP izhaja, da potrjevanje pravnomočnosti ne pomeni potrjevanja podatka, o katerem se vodi uradna evidenca, zato je za potrdilo o pravnomočnosti treba ugotoviti vsa dejstva, ki vplivajo na nastanek omenjenega pravnega dejstva (od tega, ali je bila posamezna odločba vročena strankam postopka, do tega, ali je za stranke potekel rok za vložitev pravnega sredstva in ali je bilo pravno sredstvo vloženo). To ne spreminja pravne narave potrdila, ki samo po sebi ni upravna odločba, tudi ne v smislu ugotovitvene odločbe. Potrdilo tudi ne pridobi lastnosti dokončnosti in pravnomočnosti, saj takšen značaj pridobijo samo upravni akti, s katerimi se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika. Tukajšnje sodišče dodaja, da glede na povedano v zakonu ni podlage za stališče, da bi se potrdilo kot dokazna listina o določenem dejstvu lahko izdalo samo enkrat.
UPRS Sodba III U 286/2018-20Upravno sodiščeUpravni oddelek21.05.2021denacionalizacija - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - agrarna skupnost - stranka v postopku - pravna sposobnost - pooblastilo za zastopanje - potrdilo o pravnomočnostiStranka ima pravico zahtevati izdajo potrdila ali spremembo njej izdanega potrdila, organ pa je dolžan, če se z zahtevo ne strinja, o tem odločiti z odločbo. Izdati mora torej upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, s katerim zavrne v zakonu določeno strankino pravico po pridobitvi spremenjenega ali novega potrdila, ta akt pa lahko stranka izpodbija v upravnem sporu. Takšna odločba mora imeti sestavne dele, kot jih sicer ima odločba, ki se izda v upravnem postopku. Kot še izhaja iz stališč pravne teorije, bi ob upravičenju stranke, da zahteva spremembo oziroma izdajo novega potrdila, ob očitno ugotovljenih napakah oziroma napačni potrditvi dejstva potrdilo lahko spremenil tudi sam organ, vendar pa v nobenem primeru organ ne more poseči v obstoječe potrdilo tako, da bi ga npr. razveljavil. Upravni organ torej ne more poseči (tudi ne na podlagi pravnih sredstev) v obstoječe potrdilo tako, da bi ga razveljavil ali odpravil. Za obravnavani primer to pomeni,...
VDSS sklep Pdp 1022/2016Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore26.01.2017odškodninska odgovornost delavcev – bistvena kršitev določb postopka – možnost obravnavanjaSodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je zavrnilo dokazni predlog z dopolnitvijo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca G.G., stalnega sodnega izvedenca za področje ekonomije in podpodročje vrednotenja podjetij, z izračunom, ki bi upošteval predpostavke, ki jih je v svojem mnenju upoštevala družba F. d. o. o.. Prvotožena stranka je namreč opozorila na razhajanje v izvedenskem mnenju, ki ga je pripravil sodni izvedenec G.G. in cenitve F. d. o. o. iz leta 2008. Na podlagi doslej znanih podatkov je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo obstoj ostalih predpostavk civilnega delikta. Glede uporabo principa Business Judgement Rule, je potrebno izpostaviti, da v konkretnem primeru ni šlo za odločitev, ki bi temeljila na vseh podatkih, in ki bi izključevala protipravno ravnanje uprave, saj toženca nista bila člana uprave in nista opravila nakupa, temveč sta s svojim ravnanjem, predsednika uprave zavedla k...
VSRS Sodba III Ips 79/2017-3Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek12.02.2018poroštvo - ničnost poroštvene pogodbe - prikrito vračilo vložka delničarju - vrnitev prepovedanih plačilV konkretnem primeru je šlo za pravni posel, sklenjen med delniško družbo in banko (delničarko), s katerim je bilo ustanovljeno zavarovanje v obliki Poroštvene pogodbe, kar predstavlja prikrito obliko prepovedanega vračila vložka in s tem prepovedano plačilo po 233. členu ZGD-1. Družba je namreč svoji delničarki (in to samo njej) zagotovila posebno korist, ki se šteje za vračilo vložka, saj je riziko neplačila kredita, ki ga je ta delničarka zagotovila tretji osebi (drugi družbi), prevzela delniška družba, in sicer v breme svojega premoženja. Zato se že zagotovitev takšnega zavarovanja šteje za prepovedano dejanje. Sklepanje pravnih poslov med družbo in delničarji namreč ni prepovedano, saj lahko družba s svojimi delničarji vstopa v pravnoposlovna razmerja enako kot s tretjimi osebami. Vendar pa lahko tudi plačila, ki jih je družba opravila na podlagi pravnih poslov, sklenjenih z delničarjem, pomenijo prepovedano vračilo vložka, če obstaja [objektivno...
VSRS Sodba II Ips 237/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.11.2019izredna pravna sredstva - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - prepis pritožbenih navedb v reviziji - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - standard obrazloženosti odločbe revizijskega sodišča - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - odpoved kreditne pogodbe - kršitev pogodbe - poslovna odškodninska odgovornostRevizija ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, saj ponavlja očitke o procesnih kršitvah in napačni uporabi materialnega prava, na katere je odgovorilo že sodišče druge stopnje. Sodišče druge stopnje je pravilno zavrnilo pritožbene navedbe, s katerimi je tožnica izpodbijala odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov za postavitev izvedenca gradbene in ekonomske stroke. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja zaključek, da je toženkina odpoved kreditne pogodbe imela podlago v objektivno ugotovljivih dejstvih.
VSC sodba Cp 627/2011Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek19.01.2012odpoved najemne pogodbe – krivdni odpovedni razlogi – neplačevanje najemnine – neprofitno stanovanje – izjemne okoliščine – postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine - izredna pomoč pri uporabi stanovanjaLe s sklicevanjem na izjemne okoliščine (težja bolezen, smrt v družini) se najemnik neprofitnega stanovanja odpovedi najemne pogodbe ne more izogniti, saj mora zatrjevati in dokazati tudi, da je najkasneje v tridesetih dneh po nastanku izjemnih okoliščin sprožil postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja ter v tem roku o tem obvestiti lastnika stanovanja.
UPRS Sklep III U 25/2018-3Upravno sodiščeUpravni oddelek22.02.2018tožba v upravnem sporu - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - dopis - subsidiarni upravni spor - uradna evidenca - izdaja potrdila - drugo sodno varstvo - začasna odredbaIzpodbijana dopisa nista dokončna upravna akta v smislu določb 2. člena ZUS-1. Niti pri dopisu z dne 12. 1. 2018 niti pri dopisu z dne 6. 2. 2018 namreč ne gre za javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim bi upravni organ vsebinsko odločil o kakšni materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnice (ali njenih članic). Ker ne gre za upravni akt, se za njegovo izdajo tudi ni vodil upravni postopek. Zoper odločbo iz 41. člena ZVis je stranki zagotovljeno sodno varstvo v rednem upravnem sporu po 2. členu ZUS-1. Sodno varstvo v sporih glede (kršitve) pravic in obveznosti iz razmerij med koncedentom in koncesionarjem, ki so predmet urejanja s koncesijsko pogodbo, pa se zagotavlja v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem splošne pristojnosti. Za uradno evidenco se po drugem odstavku 179. člena ZUP šteje evidenca, ki je bila vzpostavljena na podlagi zakona, podzakonskega predpisa ali...
VSL Sodba I Cp 112/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.04.2018pravni temelj zahtevka - vložena izredna pravna sredstva - odpoved zahtevku - kavza pravnega posla - odpadla pravna podlaga (causa) - kondikcijski zahtevek - neopredelitev do odločilnih dejstev - razpravno načelo - pravica do izjave - kršitev načela kontradiktornosti postopka - izvršilni naslovČe bi bil (edini) pravni naslov za izplačilo pravnomočna sodba, ki bi bila v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena, bi pravni naslov odpadel in tožničin kondikcijski zahtevek bi bil utemeljen. Tako pa temelj za izplačilo spornega zneska ni bila sodba, pač pa sklenjeni sporazum. Ta je veljaven, ni nedopusten, ni brez podlage, ni niti ničen niti razveljavljen.
Sodba I Ips 64/2010-337Vrhovno sodiščeKazenski oddelek20.02.2014bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - prikriti preiskovalni ukrepi - avdio video nadzor – pravica do zasebnosti - avdio in video nadzor delodajalca – snemanje v igralnici – sprememba obtožbe - popolna rešitev predmeta obtožbe – prekoračitev obtožbe – objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - protispisnost – izvajanje dokazov - izvedenstvo – načelo neposrednosti – pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama – presoja pritožbenih navedb - začasen odlog odvzema prostosti – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – privolitev oškodovanca – pravna opredelitev – goljufija – sostorilstvo – odločba o kazenski sankcijiKršitev 7. točke prvega odstavka 371. člena ZKP je obsojencu vselej v korist, zato je zagovornik v pravnem sredstvu ne more uveljavljati. Za spremembo obtožnice na glavni obravnavi gre, kadar med prvotnim opisom kaznivega dejanja in opisom v spremenjeni obtožnici obstoji istovetnost glede dejanja kot historičnega dogodka. Drugačna pravna opredelitev kaznivega dejanja ob istem historičnem dogodku ne more pomeniti nikakršnega presenečenja in ne spravlja obdolžencev v slabši položaj kot pred spremembo obtožbe.Če sodišče izvedensko mnenje oceni, ter poda konkretne ter razumne razloge, na podlagi katerih sklepa, da mnenje ni tako logično in prepričljivo, da bi nanj lahko oprlo dokazne zaključke, s tem ne krši določb kazenskega postopka. Privolitev oškodovanca, predvsem pri premoženjskih deliktih, ki izključuje protipravnost ravnanja, je lahko upoštevana le, če je v času izvršitve kaznivega dejanja storilcu znana in če je od začetka do konca izvršitve...

Izberi vse|Izvozi izbrane