Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3639cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPXNjb3JlJmRpcmVjdGlvbj1hc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0x
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDS sodba Pdp 482/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore13.01.2006izredna odpoved - zagovor - odškodninska odgovornost delavcaNi mogoče šteti, da je dana možnost zagovora v zvezi z očitanimi kršitvami v smislu 2. odstavka 83. člena ZDR v zvezi z 1. odstavkom 177. člena ZDR, če je bil z delavcem opravljen le neformalen razgovor ob kontroli pravilnosti dela. Prav tako navedenih okoliščin ni mogoče šteti kot takih, zaradi katerih bi bilo od delodajalaca neupravičeno pričakoviti, da delavcu omogoči zagovor, zato je podana izredna odpoved PZ nezakonita. Če delavec delodajalcu ne povne škode, ki mu jo je na delu ali v zvezi z delom povzročil naklepno ali iz hude malomarnosti, mora delodajalec povrnitev škode zahtevati v sodnem postopku. Zato delavec nima pravnega interesa za izpodbijanje izredne odpovedi PZ v delu, v katerm mu je naložena povrnitev škode in je potrebno tožbo v tem delu zavreči. 
VDS sodba Pdp 416/2006Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.10.2006izredna odpoved - redna odpoved - krivdni razlogPo ZDR je prepoved opravljanja dela za čas trajanja postopka odpovedi možna le v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki ima vse znake kaznivega dejanja, ter v primeru podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1., 2. ali 3. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. 
VDS sodba Pdp 1305/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.12.2005izredna odpoved - zloraba bolniškega staleža - bolniški staležNezakonita je izredna odpoved PZ po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker naj bi delavka v času odsotnosti z dela zaradi bolezni opravljala pridobitno delo (izdelava in objava fotografskih posnetkov v časopisu), saj je bila z dela odsotna zaradi nege otroka in ne zaradi bolezni. Pojma "odsotnost z dela zaradi bolezni" po 6. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni mogoče uporabljati tako za bolniški stalež kot tudi za odsotnost z dela zaradi nege otroka, saj zdravstveni predpisi navedenih odsotnosti ne izenačujejo. 
VDS sodba Pdp 475/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore17.11.2005izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - letni dopustČe delodajalec delavcu v času koriščena letnega dopusta na domači naslov sporoči, da mora prekiniti s koriščenjem letnega dopusta, čeprav ve, da se delavec ne nahaja doma, ampak je v tujini, delavcu ni mogoče očitati, da je v času po pozivu neupravičeno izostal z dela. Zato ni podan razlog za izredno odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR. Če PZ ne vsebuje določbe o številu dni letnega dopusta, niti tožena stranka o tem ne predloži drugega dokaza o tem, ne more le s plačilnimi listami dokazovati, da je delavec z dela ostal neupravičeno, ker mu po izrabi tega dopusta ni ostalo dovolj letnega dopusta za čas kolektivnega dopusta. 
VDS sodba Pdp 1287/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.09.2006izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - poskusno deloDejstvo, da delavec ne opravi strokovnega izpita, samo po sebi ni razlog za negativno oceno poskusnega dela. Sodišče ob presoji zakonitosti odpovedi preverja obstoj odpovednega razloga, ki ga je delodajalec navedel v odpovedi, ne more pa ugotavljati, ali je bil podan kak drug odpovedni razlog. 
VDS sodba Pdp 1209/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.09.2006izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - kaznivo dejanjeV izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podani na podlagi 1. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR, mora biti navedeno, katero pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja je delavec kršil in znake katerega kaznivega dejanja naj bi kršitev imela. 
VDS sklep Pdp 1112/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.10.2006izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - odpovedni rokDelodajalec lahko delavcu v času odpovednega roka po podani redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če je delavec v odpovednem roku hujše kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. 
VDS sodba in sklep Pdp 482/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.09.2006izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - disciplinska odgovornostTožnik je sicer kršil pogodbene obveznosti iz delovnega razmerja, ker ob dostavi plinskih jeklenk na bencinski servis ni dosledno izpolnil dobavnice in potnega naloga, vendar takšne opustitve nimajo narave hudo malomarnega ravnanja, ki bi utemeljevalo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odst. 111. člena ZDR. Takšno ravnanje bi lahko predstavljalo kvečjemu podlago za ugotavljanje tožnikove disciplinske odgovornosti. 
VSRS Sodba VIII Ips 183/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.11.2018dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved delavca - izredna odpoved delodajalca - učinkovanje odpovediVrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da je nična oziroma bolje rečeno pravno neučinkovita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, s katero delodajalec odpoveduje pogodbo, ki je že bila odpovedana in je prva odpoved že pričela učinkovati. Bistvo takšne presoje je v tem, da pogodbe o zaposlitvi, ki je bila že odpovedana, ni mogoče ponovno odpovedati, ker pogodba, ki se na tak način ponovno odpoveduje, več ne obstoji, s tem pa tudi ni več delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem. Takšna nova odpoved ne more imeti pravnih učinkov, ker predmeta odpovedi ni.
VDS sodba Pdp 1262/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.11.2005izredna odpoved - rok - kaznivo dejanje - zagovorPri določitvi subjektivnega 15-dnevnega roka iz 2. odstavka 110. člena ZDR gre samo za en rok, ki nalaga delavcu oz. delodajalcu do kdaj najkasneje od seznanitve z razlogi lahko poda izredno odpoved PZ, s tem, da v primeru, če gre za krivdni razlog, ki ima vse znake KD, lahko poda izredno odpoved PZ v 15-ih dneh od kar je izvedel za kršitev in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon. Ta rok začne teči z dnem, ko naj bi delavec podal zagovor, tudi če kljub pravilnemu vabilu na zagovor ne pride. 
VSRS Sodba VIII Ips 180/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.11.2018dve odpovedi pogodbe o zaposlitvi - izredna odpoved delavca - izredna odpoved delodajalca - učinkovanje odpovediV času, ko je tožena stranka podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku, je ta pogodba že prenehala veljati na podlagi tožnikove odpovedi, zato odpoved tožene stranke ni mogla imeti pravnih učinkov, ne glede na to, ali bi na njeni podlagi tožniku delovno razmerje sicer lahko prenehalo že s prvim dnem odsotnosti z dela. To bi se lahko zgodilo le, če ne bi bilo ovire, da je bila pogodba pred tem že odpovedana in je ta prva odpoved takrat še veljala. Povedano drugače: odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka bi s prvim dnem tožnikove odsotnosti z dela lahko učinkovala le, če bi ta pogodba še veljala v času delodajalčeve odpovedi.
VDSS sodba Pdp 1160/2008Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.01.2009izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovorIzredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker je tožena stranka tožnika šele potem, ko mu je odpoved podala, vabila na zagovor (na katerem je v veljali obdržala že veljavno odpoved).
VDS sodba Pdp 657/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.05.2006novi ZDR - izredna odpoved - odpovedOdpoved PZ lahko učinkuje šele z vročitvijo delavcu. Pogodbeni princip, ki je bistvena lastnost nove delovnopravne zakonodaje, ne dopušča, da bi odstop od pogodbe (izredna odpoved PZ) učinkoval, še preden bi bila nasprotna stranka z odstopom od pogodbe seznanjena. 
VDS sodba Pdp 976/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore06.10.2005izredna odpoved - kršitev delovnih obveznosti - znak kaznivega dejanjaTožena stranka je tožniku zakonito izredno odpovedala PZ po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, saj si je tožnik, zaposlen na delovnem mestu kontrolor (tekstila), protipravno prilastil več tekstilnih izdelkov, narejenih za tujega poslovnega partnerja. Pri tem ni odločilno,da se kazenski postopek, uveden zaradi istih dejanj, še ni končal, saj za izredno odpoved PZ po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR ni potrebno, da je kazenski postopek uveden ali celo končan. Ker je tožena stranka izgubila zaupanje v tožnika, so podane okoliščine po 1. odstavku 110. člena ZDR, zaradi katerih ni mogoče nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. 
VDS sodba in sklep Pdp 85/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore02.03.2006izredna odpoved - rok za vložitev tožbe - pravni poukČe delavec vloži tožbo po preteku 30-dnevnega prekluzivnega roka iz 3. odstavka 204. člena ZDR, je tožba prepozna, tudi če je delavec tožbo prepozno vložil zato, ker mu je delodajalec v odpovedi PZ podal napačen pravni pouk, da je ugovor dolžan podati pri delodajalcu. 
VDS sodba Pdp 777/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.05.2006novi ZDR - izredna odpoved - hujša kršitev delovne obveznostiČe delodajalec dalj časa tolerira ravnanje delavca, ki bi lahko pomenilo kršitev pogodbene obveznosti (nepravočasno obveščanje delodajalca o začasni zadržanosti z dela zaradi bolezni) in je delavec v dobri veri, da izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja, mu ni mogoče očitati, da te obveznost krši naklepoma ali iz hude malomarnosti.
VDS sklep Pdp 1207/2005Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore14.09.2006izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - zdravstveno stanje delavcaZa presojo zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. člena ZDR (če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja) je potrebno ugotoviti, ali je delavec sploh zdravstveno zmožen za opravljanje obveznosti po pogodbi o zaposlitvi, ki naj bi jih kršil. 
VDS sodba Pdp 400/2004Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.11.2005izredna odpoved - neopravičen izostanek - krivdna odgovornost - zagovor1. Podana izredna odpoved PZ ni zakonita, saj delodajalec delavcu pred odpovedjo ni omogočil zagovora skladno s 2. odstavkom 83. člena ZDR, pri čemer niso bile podane okoliščine, v katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu zagovor omogoči, niti delavec zagovora ni izrecno odklonil oz. se neopravičeno neodzval vabilu. 2. Čeprav je tožnik neopravičeno izostal z dela dva dni, tako ravnanje ne more imeti za posledico odpoved PZ po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, saj tožniku v zvezi z izostankom ni mogoče očitati krivde v obliki naklepa ali hude malomarnosti. Čeprav je tožnik vedel, da dopusta nima odobrenega, je z dela vseeno izostal zato, ker je vsa prejšnja leta (29 let) dopust izrabil v mesecu juliju in je lahkomiselno mislil, da tudi to leto v juliju lahko izkoristi...
VDSS sklep Pdp 880/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore24.03.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitviSodišče prve stopnje se ni opredelilo do vsebine očitka iz izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (opustitev izvedbe kontrole sumljivih transakcij ter kršitev določb Navodila za delo), niti ga ni povzelo, prav tako se ni opredelilo do pooblastil, pristojnosti in pravic inšpektorjev notranje kontrole (delo, ki ga je opravljal tožnik) in ni upoštevalo internega akta v zvezi s časom in načinom kontrole. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo posledično zmotno ugotovljeno dejansko stanje v zvezi z obstojem očitanih kršitev, ki se očitajo tožniku.
VDSS sodba Pdp 875/2015Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore28.01.2016izredna odpoved pogodbe o zaposlitviPodan je razlog po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je tožnik, ki je imel pri toženi stranki sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravnik specialist, zjutraj ob prihodu na delo pred vhodom v stavbo tožene stranke neupravičeno verbalno in fizično napadel pacientko tožene stranke (onkološko bolnico), ki je zunaj kadila. Tožnik je s pacientko govoril s povišanim tonom, jo močneje prijel oziroma jo zgrabil za ramo in jo grobo odrinil, tako da bi pacientka skoraj padla. Takšno ravnanje tožnika je povsem neprimerno in v nasprotju s 37. členom ZDR-1, s čemer je tožnik huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Takšno ravnanje pomeni tudi kršitev varovanja ugleda zdravniškega poklica in skrbi za dobrobit pacientov, kar je v nasprotju z 2. členom Zakona o zdravniški službi (Ur. l. RS, št. 98/1998 in nadalj.) oziroma 1. členom Kodeksa medicinske...

Izberi vse|Izvozi izbrane