<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep II Cp 2114/2015
ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.2114.2015

Evidenčna številka:VSL0053192
Datum odločbe:06.01.2016
Senat, sodnik posameznik:Irena Veter (preds.), dr. Vesna Bergant Rakočević (poroč.), Zvone Strajnar
Področje:STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:motenje posesti - dokazna ocena - vnaprejšnja dokazna ocena - zavrnitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro

Kljub temu, da so izvedeni dokazi prepričljivi, logični in med seboj skladni, gre za nedopustno vnaprejšno dokazno oceno, če sodišče ne izvede tudi drugih dokazov, ki jih je predlagala nasprotna stranka, ker samo pri sebi meni, da na dokazno oceno ne bi mogli vplivati.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi v II. in IV. točki izreka ter se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dopustilo spremembo tožbe (I. točka izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek na vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja na nepremičninah z ID znakom xy in ab, po katerem bi morala toženka prenehati z vsemi gradbenimi posegi, odstraniti vse kanalizacijske cevi, zasuti vse izkopane jarke in utrditi pot; ter bi ji bilo prepovedano v bodoče s kakršnimi koli gradbenimi posegi ali s podobnimi ravnanji posegati v posest tožnice (II. točka izreka). V delu, v katerem je tožnica zahtevala vzpostavitev prejšnjega stanja s tem, da bi tožena zožila pot za 1 meter na vzhodnem delu parcele, postavila odstranjene mejnike in bi se ji prepovedala podobna ravnanja v prihodnosti, je sodišče tožbeni zahtevek zavrglo (III. točka izreka). Tožnici je naložilo v plačilo 386,18 EUR pravdnih stroškov toženke.

2. Zoper II. in IV. točko izreka sklepa se formalno iz vseh pritožbenih razlogov tožnica pritožuje in predlaga razveljavitev oz. spremembo tega dela sklepa. Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno ugotovilo, da toženka v njeno nepremičnino ni položila kanalizacijskih cevi. Kot že na zadnjem naroku tudi v pritožbi graja sklep sodišča o zavrnitvi njenih dokaznih predlogov za postavitev izvedenca geodetske stroke in za ogled na kraju samem. Prilaga fotografije, ki prikazujejo stanje odprtih jaškov in položaj mejnikov, za katere navaja, da jih je lahko predložila šele sedaj, ko je sama poskrbela za ponovno postavitev izkopanih mejnikov. Ob upoštevanju izpovedi priče F., na katero se je oprlo tudi sodišče prve stopnje, naj bi fotografije izkazovale, da ravne kanalizacijske cevi med dvema jaškoma potekajo po njenih nepremičninah. Tožnica prvostopenjskemu sodišču očita, da bi se o navedenem dejstvu lahko prepričalo tudi z ogledom na kraju samem, po mnenju pritožbe pa je bil utemeljen tudi dokazni predlog z izvedencem geodetske stroke, ki bi znal pokazati, kje teče meja med njenimi in sosednjimi nepremičninami. Pritožba nadalje poudarja, da je bil geodetski posnetek s certifikatom, ki naj bi prikazoval potek spornih cevi, narejen v nasprotju z dejanskim stanjem oz. naj bi iz črno-bele različice izhajalo drugačno dejansko stanje, kot iz barvne, ki jo prav tako prilaga pritožbi. Posnetek naj bi izkazoval, da so bili jaški predvideni povsem drugje, kot so bili v resnici izvedeni, kar znova potrjuje njene navedbe. Sodišče se je po mnenju pritožbe zmotno oprlo le na izpovedi prič, ki jih je predlagala toženka in ki naj bi krivo pričale o zadevi. Pravi, da če ne bo uspela s pritožbo, bo vložila tožbo za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa ter priglaša svoje pritožbene stroške. V glavnem ugovarja svoji pasivni legitimaciji.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V tem sporu zaradi motenja posesti je bilo ključno vprašanje, ali so kanalizacijske cevi po toženkinem naročilu položene (tudi) v tožničino nepremičnino ali ne. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju tega spornega dejstva neutemeljeno zavrnilo tožničina dokazna predloga za postavitev izvedenca geodetske stroke in za ogled kraja samega, češ da nista bila ustrezno substancirana oz. da nista bila predlagana na ustreznem mestu, tj. za ugotavljanje relevantnih dejstev. Ne drži namreč, da tožnica ni predlagala, da geodet in priče pokažejo, kje ležijo kanalizacijske cevi. Tožničin dokazni predlog na (prvem) naroku 19. 3. 2015 se je dobesedno glasil: „[...] za dokazovanje dejstva, da je bil izkop in položitev spornih cevi opravljen na parcelah tožnice, ta predlaga ogled in postavitev izvedenca, ki bo povedal katera parcela dejansko v naravi predstavlja sporno zemljišče.“ Ta svoj predlog je nato še dopolnila: „da [naj] se [ob ogledu] povabi tudi priči Ž. ter B., ki bosta izpovedali, na katerem zemljišču je bil opravljen izkop in kje so bile cevi položene“. Tožnica je torej v nasprotju s tem, kar navaja sodišče prve stopnje, izvedenca, ogled in zaslišanje priče na kraju predlagala prav za dokazovanje dejstva, kje cevi potekajo (oz. bolj določno, da potekajo po njenih nepremičninah), in ne le glede tega, kje so stali mejniki. Konec koncev pa je glede na to, da meja ni bila sporna, tudi slednje pomembno dejstvo.

6. Načeloma je dolžnost sodišča, da izvede vse predlagane dokaze, saj ima vsaka stranka pravico, da dokazuje svoje navedbe (7. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Dokaz lahko sodišče zavrne le, če je neko dejstvo že dokazano, če je dokaz sam po sebi neprimeren za ugotavljanje nekega dejstva, ali če ta je predlagan za ugotavljanje dejstva, ki ni pravno pomembno. Za nič od tega v tem primeru ne gre, kot je že zgoraj pojasnejno.

7. Sodišče prve stopnje se je pri ugotavljanju tega, kje cevi potekajo, torej neutemeljeno oprlo le na toženkine priče (F., Š. in B.), češ da je priča F. lepo povedal, da se trasa vgrajene kanalizacije lahko določi ob odprtih jaških in šteje za dokazano, da poteka po skici, in še, da so se izvajalci gotovo držali navodil in kopali le do mejnikov (Š. in B.). Kljub temu, da so izvedeni dokazi prepričljivi, logični in med seboj skladni, gre za nedopustno vnaprejšno dokazno oceno, če sodišče ne izvede tudi drugih, ki jih je predlagala nasprotna stranka, ker samo pri sebi meni, da na dokazno oceno ne bi mogli vplivati. S takim ravnanjem, ki ga tožnica utemeljeno graja, je prvostopenjsko sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP.

8. Ker te napake pritožbeno sodišče sámo ne more sanirati, je bilo treba sklep v izpodbijanem delu razveljaviti (1. odst. 354. čl. ZPP) in vrniti zadevo v nov postopek pred sodišče prve stopnje, ki naj izvede še te od tožnice predlagane dokaze in po presoji vseh skupaj ponovno odloči. Oceni naj tudi, ali so (vsaj nekateri) dokazi, ki jih tožnica prilaga šele pritožbi, tako pozno predloženi brez njene krivde. Treba pa je še dodati, da je toženkin ugovor pasivne legitimacije, na katerem ta vztraja tudi v odgovoru na pritožbo, prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo.

9. Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu z določbo 3. odst. 165. čl. ZPP pridržana.


Zveza:

SPZ člen 33. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
05.02.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkwNDEz