Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3647cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT04
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Pdp 320/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore07.10.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo namesto reintegracijeV obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 118. člena ZDR-1 odločilo, da je tožnica zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi upravičena do denarnega povračila v višini ene bruto plače. Pri tem je pravilno upoštevalo vse kriterije, ki jih pri določitvi denarnega povračila, določa ZDR-1 v 118. členu, zlasti trajanje njene zaposlitve pri toženki ter okoliščino, da bi ji delovno razmerje pri toženki sicer prenehalo že 10. 4. 2020, pa tudi njene razmeroma dobre zaposlitvene možnosti - starost 31 let in njene delovne izkušnje na področju kozmetičnih storitev. Denarno povračilo v višini ene bruto plače je primerno, določeno ob upoštevanju kriterijev za njegovo odmero iz drugega odstavka 118. člena ZDR-1.
VDSS Sklep Pdp 465/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.10.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev navodil zdravnika - bolniški staležTožnik pravilno navaja, da sama zase samostojna vožnja avtomobila ni taka dejavnost, ki bi se že pojmovno izključevala s ciljem in namenom zadržanosti z dela zaradi bolniškega staleža (233. člen Pravil zdravstvenega zavarovanja). Ustaljena sodna praksa je, da ne gre za zlorabo bolniškega staleža, če delavec v času začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe gre na pregled k zdravniku, v trgovino ali pelje otroke v šolo ali vrtec oziroma opravlja krajša, razumno pričakovana življenjska opravila, ki jih sicer lahko opravlja poleg svojega dela pri delodajalcu. Glede na to je pravilno njegovo stališče, da bi s samo vožnjo avtomobila storil kršitev iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 le, če bi bil predhodno seznanjen z navodili zdravnika, ki bi vožnjo avtomobila izrecno prepovedovala (zaradi negativnega vpliva na zdravljenje poškodbe).
VDSS Sodba Pdp 416/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.11.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaKot je ugotovilo sodišče je tožena stranka tožniku očitala odklonitev preizkusa ne pa, da je bil tožnik dejansko pod vplivom prepovedanih substanc, kot zmotno prikazuje pritožba. Ob tem tudi ni mogoče slediti pritožbenemu ugovoru, da v delovnem pravu veljajo standardi, kot je v dvomu v korist delavca. V konkretnem primeru je jasno, da je tožnik kot voznik - skladiščnik storil tako hudo kršitev pogodbenih obveznosti, da je to razlog iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
VDSS Sklep Pdp 482/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.11.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - goljufija - direktni naklep - huda malomarnost - eventualni naklep - prevoz na delo in z delaTožnikova kršitev nima vseh znakov kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 211. člena KZ-1, saj je eden izmed zakonskih znakov tega dejanja tudi direkten naklep storilca, da sebi ali komu drugemu pridobi protipravno premoženjsko korist. Iz ravnanja tožnika ne izhaja, da bi kršil delovne obveznosti z namenom, da bi si pridobil protipravno premoženjsko korist, izhaja pa, da je kršitev najmanj posledica njegove hude malomarnosti ali celo eventualnega naklepa. Tožnik je namreč vedel, da mora toženo stranko najkasneje v roku 8 dni obvestiti o spremembi podatkov o prihodih in odhodih z dela iz oziroma v drug kraj od tistega, o katerem je bila tožena stranka obveščena. Ker pa je tožnik vedel, da mu tožena stranka v obravnavnem obdobju obračunava stroške prevoza na delo in z dela po spornega dne izpolnjenih podatkih, in je to dopuščal, je torej v nastanek posledice privolil. Zato bi moralo sodišče prve stopnje presoditi tudi, ali ni to kršitev 37. člena ZDR-1, po...
VDSS Sodba Pdp 396/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.11.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - naklep - huda malomarnost - alkoholiziranost na delovnem mestu - obveščanje delodajalcaNaklep in huda malomarnost sta obliki krivde, ki ju izključuje neprištevnost (kriv je lahko samo tisti, ki je sposoben pravilno zaznavati svet okoli sebe in imeti samega sebe v oblasti), bistveno zmanjšana prištevnost (v civilnem pravu prehodna nerazsodnost) pa ne že sama po sebi (tudi če se v stanje nerazsodnosti oseba spravi sama, se svoje odgovornosti ne more razbremeniti). Tožnik je spornega dne kršil obveznost obveščanja (36. člen ZDR-1) o nastali škodi na službenem vozilu. Ni bistven rok obveščanja, temveč dejstvo, da tožnik sploh ni obvestil tožene stranke o poškodovanem vozilu in je nadrejenemu celo prikrival škodo, saj je v telefonskem razgovoru to izrecno zanikal. Opisano ravnanje pomeni naklepno kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
UPRS Sklep III U 265/2020-3Upravno sodiščeUpravni oddelek21.01.2021upravni spor - upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - zavrženje tožbeSodba Višjega delovnega in socialnega sodišča ni niti upravni akt, niti akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Izpodbijana sodba je akt sodne veje oblasti, proti kateri je zagotovljeno drugo sodno varstvo v sodnih postopkih, ki vključujejo tudi varstvo ustavnih pravic.
VDSS Sodba Pdp 607/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.01.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do zagovoraTožniku je bila po izpovedi njegove zdravnice postavljena diagnoza prilagoditvene motnje, zaradi katere ni bil sposoben za v službo, to pa ne pomeni, da je to utemeljeno opravičilo, zaradi katerega bi moral delodajalec zagovor preložiti, nenazadnje bi lahko tožnik poslal tudi pisni zagovor, česar pa ni. Po drugi strani pa bi delodajalec lahko s preložitvijo zagovora izgubil možnost podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožniku tako ni bila kršena pravica do zagovora, kot to uveljavlja v pritožbi.
VDSS Sodba Pdp 368/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.11.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - možnost nadaljevanja delovnega razmerjaSodišče prve stopnje je pravilno razsodilo, da je izredna odpoved pravočasna ter da je tožnik naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršil pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v sporni noči, ko je opravljal delo policista v patrulji. Pravilno je ugotovilo, da je tožena stranka dokazala, da je tožnik dopustil mladoletni, da je bila prisotna v službenem vozilu z namenom zabave in se je s tem policijsko vozilo, za katerega je bila zadolžena nočna patrulja, uporabljala neupravičeno, da je v službenem času dopustil uživanje alkohola mladoletnici, ki ji je dopustil tudi vožnjo službenega vozila. Na podlagi teh ugotovitev je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik namenoma ali vsaj iz hude malomarnosti huje kršil svoje delovne obveznosti (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1) ter da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank (prvi odstavek 109. člena ZDR-1)...
VDSS Sodba Pdp 493/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.11.2020redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pobot izplačila plače - soglasje delavca - odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroškiSodišče lahko presoja le odpoved delodajalca in pri tem ne more upoštevati morebitnih drugih vsebinskih razlogov, ki niso navedeni v odpovedi, pri čemer pa je bistven pogoj za odpoved tudi obrazložitev odpovedi, tako da se delavec lahko zagovarja. Neutemeljen je pritožbeni ugovor glede povzročitve škode in zadržanja terjatve zavarovalnice. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, zavarovalnica ni delodajalec tožnika, zato mu je tožena stranka nepravilno odtegnila sporni znesek, pri čemer tožnik ni dal soglasja za odtegnitev plače v smislu 136. člena ZDR-1. Ob tem tudi ni šlo za zadržanje plače na podlagi sklepa o izvršbi po določilih ZIZ. Pravda je potekala izključno zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ostali zahtevki izhajajo iz navedenega spornega razmerja. Tako je sodišče pravilno odločalo upoštevaje pri tem 155. člen...
VDSS Sklep Pdp 548/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.12.2020zavrženje tožbe - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - vročanje odpovedi - fikcija vročitve - dejansko prebivališčeGlede na način vročanja vlog ZPP določa, da v primeru če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se mu pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti (prvi odstavek 140. člena ZPP). V kolikor osebna vročitev ni mogoča, vročevalec pisanje izroči pošti, v hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje v hišnem predalčniku naslovnika (fikcija vročitve; tretji in četrti odstavek 142. člena ZPP). Pri tem sodna praksa poudarja, da ni dovolj, da ima naslovnik formalno registrirano prebivališče na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev, ampak mora dejansko bivati v stanovanju, na naslovu katerega se vročitev...
VDSS Sodba Pdp 612/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.12.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanjaOsnovno pravilo, kot izhaja iz drugega odstavka 233. člena Pravil OZZ, je, da mora biti delavec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti od dela na svojem domu. Odsotnost z doma je sicer mogoča, vendar izjemoma (v primerih, ki jih predvideva izpostavljeni člen), pa še to v okviru kraja bivanja. Pravila OZZ izrecno določajo, da je za odhod izven kraja bivanja vedno - torej za vsak odhod - potrebna izrecna odobritev osebnega zdravnika. Sodna praksa je glede upoštevanja tega pravila stroga (tudi v novejšem primeru VIII Ips 8/2020, poleg starejših zadev VIII Ips 37/2017 ter VIII Ips 234/2011 in VIII Ips 262/2011, na kateri se je sklicevalo sodišče prve stopnje). Ni torej možno pritrditi tožniku, da je odobritev odhoda iz kraja bivanja lahko konkludentna.
VDSS Sodba Pdp 640/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.01.2021izredna odpoved delavca - trpinčenje na delovnem mestu - odpravnina - varstvo pred trpinčenjem - odškodnina najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega rokaRavnanja tožene stranke (tj. v zvezi z odnosom direktorja tožene stranke do tožnice, odvzemom nalog, nezagotavljanjem dela, dostopom do informacijskega sistema, selitvijo v drugo pisarno in neupravičeno odklonitvijo izrabe letnega dopusta) predstavljajo trpinčenje tožnice na delovnem mestu, ki se je nad tožnico izvajalo po tem, ko ji je prenehala funkcija vršilke dolžnosti direktorice tožene stranke. Zato je ob podaji izredne odpovedi obstajal zakonit razlog na strani delodajalca po 8. točki prvega odstavka 111. člena ZDR-1.
VDSS Sklep Pdp 635/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.01.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sestava senataKer je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik porotnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na to kršitev pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, zato ni odločilno, da sta stranki na zapisnik navedli, da tega ne bosta uveljavljali kot bistveno kršitev določb postopka.
VDSS Sodba Pdp 585/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.01.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - odhod iz kraja bivanja - rok za podajo odpovediKer se tožnik v času bolniškega staleža ni nahajal v kraju bivanja, že to dejstvo zadostuje za ugotovitev, da je storil kršitev po 8. točki prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 573/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore16.12.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - ponarejanje listin - rok za podajo odpovediTožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker je kot bančni svetovalec pri izvajanju bančnih poslov za komitente ponaredila listine oziroma jih je spremenila, zato da bi se take listine uporabile kot prave in sicer tako, da je od strank predhodno pridobila podpise na praznih listih, ko pa je izvajala bančni posel, pa je, namesto da bi stranka posamezen posel podpisala, na to listino z lepljenjem vstavila predhodno pridobljene podpise strank, ali tiskala dokumente na prazne liste, ki so že vsebovali podpis stranke in tako ponarejene listine vstavila v arhive posameznih poslov. Pravilna je ugotovitev, da ima tožničino ravnanje vse zakonske znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavku 251. člena KZ-1, saj je tožnica, kljub temu da je vedela, da tega ne sme storiti, ponaredila pravo listino ali pa jo je spremenila in tako listino uporabila kot pravo. Ker se je...
VSC Sodba Cp 393/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek11.11.2020vznemirjanje lastninske pravice - oglasni panoToženka za na nepremičnini tožnice postavljen oglasni pano nima več pravne podlage in je sodišče prve stopnje tožničinem zahtevku, glede na določbo prvega odstavka 99. člena SPZ, tudi pravilno ugodilo.
VDSS Sodba in sklep Pdp 335/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore15.01.2021odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - pravočasnost - varstvo pred trpinčenjemPritožba sicer pravilno navaja, da se ima delodajalec pravico samostojno odločiti o tem, ali bo ugodil zahtevi delavca po spremembi njegove pogodbe o zaposlitvi. To je poudarilo tudi sodišče prve stopnje, zaključek o tem, da so imela ravnanja tožene stranke v zvezi z odgovorom na tožničin poziv glede podpisa nove pogodbe o zaposlitvi elemente trpinčenja, pa je sprejelo na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka to pravico izvajala na neprimeren način, oziroma na način, ki je pri tožnici vzbujal občutke tesnobe in negotovosti. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila izredna odpoved podana iz utemeljenega razloga, saj so imela očitana ravnanja tožene stranke elemente trpinčenja na delovnem mestu v smislu določbe četrtega odstavka 7. člena ZDR-1.
VSRS Sklep VIII DoR 269/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.01.2021dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - kršitev delovnih obveznosti, ki ima vse znake kaznivega dejanja - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predloguRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi niso izpolnjeni pogoji iz 109. člena ZDR-1.
VSRS Sklep VIII DoR 54/2020-6Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.05.2020predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predlogaKer revizijsko sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije v skladu s 367.a členom ZPP, je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
VSRS Sodba VIII Ips 33/2020Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek11.05.2021redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - teža kršitve - možnost nadaljevanja delovnega razmerjaPo uveljavljeni sodni praksi je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga lahko zakonita tudi v primeru, če je kršitev, ki je bila podlaga za to odpoved, manjše intenzitete od kršitve, ki je bila predmet (predhodnega) pisnega opozorila iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1, vendar je ob ugotovljeni intenziteti kršitve vseeno treba ugotoviti in upoštevati možnost nadaljevanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. To pa v okoliščinah tega primera pomeni,da za izpodbijano odpoved ni obstajal utemeljen oziroma resen razlog.

Izberi vse|Izvozi izbrane