Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 3647cT1penJlZG5hJTIwb2Rwb3ZlZCZkYXRhYmFzZSU1QlNPVlMlNUQ9U09WUyZkYXRhYmFzZSU1QklFU1AlNUQ9SUVTUCZkYXRhYmFzZSU1QlZEU1MlNUQ9VkRTUyZkYXRhYmFzZSU1QlVQUlMlNUQ9VVBSUyZfc3VibWl0PWklRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkQlRUYlQkYlQkRpJm9yZGVyPWNvZGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT02
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VDSS Sodba Pdp 589/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore11.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonitost odpovedi - sodna razveza - hujša kršitev delovne obveznostiV zvezi s tremi kršitvami od očitanih osmih je sodišče prve stopnje pravilno presojalo, ali gre za hujše kršitve obveznosti iz delovnega razmerja, storjene naklepno (namenoma) ali iz hude malomarnosti, da bi lahko predstavljale razlog za izredno odpoved v smislu 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. To so kršitve, povezane z napačnim vnosom sklicev pri knjiženju računov in izdelavi univerzalnih plačilnih nalogov za stranko D., d. o. o. (peta kršitev), napačnim kreiranjem bančnega računa dobavitelja stranke F., d. o. o. (šesta kršitev) in napačnim knjiženjem prehrane ter reprezentance, napačnim knjiženjem računa št. ... družbe G., d. o. o., in napačnim knjiženjem računa št. ... za program H. (osma kršitev; pri tej kršitvi, v zvezi s katero sodišče prve stopnje ni ugotovilo zahtevane stopnje krivde, gre za očitano nestrokovno delo). Presodilo je, da te kršitve niti vsaka sama zase niti vse skupaj ne predstavljajo zakonitega...
VDSS Sodba Pdp 543/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore04.11.2021izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - rok za odpoved - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznostiTožnik je z očitanimi ravnanji izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja iz drugega in prvega odstavka 186. člena KZ-1 (prepovedane tablete je neupravičeno in zaradi nadaljnje prodaje kupil, hranil, jih prenašal in dal v promet preko svojega registriranega vira in odvisnika od drog E.E., ki je ob preprodaji tožniku za vsako tableto plačal dogovorjeni znesek, pri vsem tem pa je tožnik ravnal naklepno in izkoristil svoj položaj javnega uslužbenca). Tožnik je z očitanimi ravnanji izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja iz prvega odstavka 257. člena KZ-1 (K.K. je pridobil nepremoženjsko korist tako, da mu je nezakonito posredoval dokumentacijo z varovanimi podatki policije, s čimer je kot javni uslužbenec naklepno prestopil meje svojih uradnih pravic). Zato je izpodbijana izredna odpoved zakonita.
VDSS Sodba Pdp 625/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore25.01.2022odškodninska odgovornost delodajalca - plačilo odškodnine - trpinčenje na delovnem mestu - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanjaZmotno je stališče pritožbe, da že pravnomočna ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi utemeljuje obstoj odškodninske odgovornosti toženke iz tega naslova. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, napake v postopku odpovedi same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja delodajalca, pri čemer pa zloraba instituta izredne odpovedi ni bila ugotovljena (VIII Ips 263/2012). Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje zatrjevanih ravnanj trpinčenja ni presojalo kot celoto. To presojo je opravilo v 34. točki obrazložitve sodbe, v kateri je tudi pravilno zaključilo, da (zgolj) ugotovitve o vodenju postopkov zoper tožnika, četudi se je na koncu izkazalo, da ni storil nič nezakonitega, ne dajejo podlage za zaključek o trpinčenju tožnika na delovnem mestu.
VDSS Sklep Pdp 556/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.01.2022stroški prevoza - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - dogovor o plači - plačilo prispevkov za socialno varnostPrvostopenjsko sodišče je tožnici obračunane in izplačane stroške prevoza materialnopravno zmotno štelo za plačila stroškov, saj to niso bila. Trditve toženca o izplačilu stroškov prevoza kot načinu maksimiziranja mesečnih prihodkov, kar je B. B. z izpovedjo o boljši plači oziroma boljšem netu dopustila tudi za tožničin primer, utemeljujejo presojo, da so tožnici izplačani stroški prevoza dejansko predstavljali plačilo za delo oziroma plačilo dela plače, za kar se zavzema tožnica. Ker prvostopenjska ugotovitev, da ji je toženec vede izplačeval stroške prevoza na delo za razdaljo, s katere ni prihajala na delo, pomeni, da je toženec sam takšno ravnanje izvajal in dopuščal, niso relevantni prvostopenjski razlogi o tem, kdo konkretno naj bi bil na strani toženca pooblaščen za sklenitev dogovora o višji plači. Pri presoji, ali je bila izredna odpoved s strani delavca po določbi 111. člena ZDR-1...
VDSS Sodba Pdp 510/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore09.02.2022izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - javna naročila - prepoved škodljivega ravnanjaZmotno je tožnikovo stališče v pritožbi, da udeležba na zasebnem družabnem dogodku v prostem času ne more pomeniti kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Po pravilni presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka od tožnika utemeljeno pričakovala, da se bo – ker je imel v postopkih javnih naročil pristojnosti, ki so dopuščale možnost neposrednega in posrednega vplivanja na odločitve v teh postopkih – tudi v zasebnem življenju vzdržal ravnanj, ki bi vzbujala dvom v njegovo nepristranskost in integriteto. Ta obveznost, ki ne glede na veliko število pogodbenih partnerjev tožene stranke ni nesorazmerna ali neživljenjska, je izrecno določena tudi v Kodeksu ravnanj pri toženi stranki, zato pritožba neutemeljeno uveljavlja, da se nasprotje interesov in kršitve nepristranskosti, verodostojnosti in integritete po določbah ZJN-3 in ZIntPK ugotavljajo le v konkretnem postopku javnega naročila.
VDSS Sodba in sklep Pdp 684/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore20.01.2022redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vročitev odpovedi - zavrženje tožbe - regres za letni dopust - trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - doktrina jajčne lupineZmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala toženka potem, ko je tožnica odklonila prevzem odpovedi, ravnati skladno s 144. členom ZPP in odpoved pustiti na tožničinem delovnem mestu. Toženka je namreč odpoved v skladu z zgoraj navedeno določbo drugega odstavka 88. člena ZDR-1 vročala v prostorih delodajalca, zato se šteje, da je bila vročitev takrat opravljena. Šesti odstavek 88. člena ZDR-1 glede vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi odkazuje na smiselno uporabo pravil pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno s tem členom, vendar je glede prostorov delodajalca, kjer se opravlja vročanje, določba ZDR-1 jasna in ne zahteva, da se po neuspešni vročitvi odpoved pusti na delavčevi mizi. Ker se šteje, da je tožnica prejela odpoved 13. 11. 2018, je 30-dnevni rok za uveljavljanje sodnega...
VDSS Sodba Pdp 632/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.02.2022izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - znaki kaznivega dejanja - seznanitev z razlogom za odpoved - policist - pravnomočna kazenska sodba - kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov - pravočasnost podaje odpovediZa presojo pravočasnosti izredne odpovedi je odločilna dejanska ugotovitev, kdaj je bil o kršitvah tožnika obveščen generalni direktor Policije. Teka roka ni mogoče vezati na vprašanje, kdaj bi moral biti po pravilih (tožnik se sklicuje na Pravila o obveščanju in poročanju v policiji) obveščen generalni direktor Policije, pač pa je odločilnega pomena, kdaj je bil dejansko obveščen. Pri tem tudi ni pomembno, kdaj za kršitev izvejo drugi zaposleni pri toženki, ki ima razvejano mrežo policijskih uprav, temveč kdaj se je seznanil predstojnik policije (prim. sodbe VS RS VIII Ips 283/2017 in VIII Ips 334/2017). Za ta spor so nerelevantne pritožbene navedbe o tem, ali je dokazano, da je tožnik podatke, ki jih je pridobil z vpogledom v računalniško vodeno zbirko podatkov Policije (ki ga tožnik priznava), komurkoli posredoval ali da si je s posredovanjem teh podatkov pridobil premoženjsko korist, saj nadaljnje posredovanje osebnih podatkov...
VDSS Sodba in sklep Pdp 605/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore27.01.2022izredna odpoved delavca - znižanje plače - odpravnina - delovna uspešnost - odškodnina za čas odpovednega roka - povračilo stroškov prevoza na deloPritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko materialnopravno presojo, da je toženec tožniku v obravnavanih mesecih nezakonito bistveno zmanjšal plačo, zato je ta na podlagi 3. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1 utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Sodišče je tožniku pravilno prisodilo zneske nezakonitih znižanj plač (44. člen ZDR-1), na podlagi tretjega odstavka 111. člena ZDR-1 pa tudi odpravnino in odškodnino v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
VDSS Sklep Pdp 570/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore22.02.2022izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - naklepGlede na to, da so udeleženi v očitanih kaznivih dejanjih uporabljali šifre, tožnik pa ne, in da sodišče ni ugotovilo, da tožnikovo premoženje v tujini izvira iz kaznivih dejanj, ugotovitve sodišča ne predstavljajo celovitega in zaključenega kroga na podlagi posrednih dokazov (izpisov sporočil in prisluhov), ki bi logično nujno imeli za posledico potrditev zatrjevanj toženke in ne bi omogočali razumnih pomislekov oziroma izključevali možnosti drugačne presoje. To se kaže zlasti pri presoji o naklepnem ravnanju, na kar pravilno opozarja pritožba. Sodišče v delovnem sporu pri ugotavljanju kršitve iz 1. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ne ugotavlja le posameznih znakov kaznivega dejanja, temveč tudi ustrezno krivdno obliko, ki je potrebna za kršitev pogodbene ali druge obveznosti z znaki kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je sicer navedlo, da je podan naklep do nepremoženjske koristi kot prepovedane posledice iz tretjega odstavka 240. člena KZ-1,...
VDSS Sodba Pdp 691/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore01.03.2022izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - hujša kršitev delovne obveznosti - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerjaPritožbene navedbe, da je tožnica toženki sporočila svoj izostanek z dela in razlog za izostanek, za ta spor niso bistvene. Toženka namreč tožnici pogodbe o zaposlitvi ni odpovedala iz razloga po četrti alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, skladno s katero bi bilo odločilno (tudi), ali je tožnica toženko obvestila o razlogih za svojo odsotnost. Toženka je tožnici pogodbo o zaposlitvi odpovedala zaradi neupravičenega izostanka z dela, ker je tožnica najmanj iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (obveznost opravljati delo), kar predstavlja razlog za izredno odpoved po drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
VDSS Sodba Pdp 573/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore05.04.2022izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena - huda malomarnost - neenakomerno razporejen delovni čas - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - plačilo za nadurno deloUpoštevaje, da je tožnica kot dolgoletna prodajalka zagotovo vedela, da mora za vsako izdano blago izdati račun in ga vročiti stranki, oziroma da v že izdane račune ne sme posegati, ter da neizdaja računa pomeni zavestno zanemarjanje običajne skrbnosti, ki se pričakuje od povprečno skrbnega prodajalca, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožnica delovne obveznosti huje kršila vsaj iz hude malomarnosti. Pri prodaji mesa in mesnih izdelkov je šlo za poslovanje z denarjem, sodna praksa pa je glede kršitev delavcev, ki imajo v zvezi z izvajanjem nalog delovnega mesta opravek z denarjem, posebej stroga. Sodišče prve stopnje se je s tem v zvezi utemeljeno sklicevalo na zadevi VSRS VIII Ips 223/2017 in VIII Ips 8/2019. Tudi nizek znesek, ki se nanaša na predmet kršitve, ne privede do razbremenitve delavca pred očitanim.
VDSS Sodba Pdp 687/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore12.04.2022terjatve iz delovnega razmerja - obstoj delovnega razmerja - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - uveljavljanje sodnega varstva - materialni prekluzivni rokPrijava v socialna zavarovanja na podlagi delovnega razmerja, plačila plače in drugih denarnih terjatev iz tega razmerja so lahko le posledica obstoja delovnega razmerja. Pravilno je sodišče prve stopnje zapisalo, da s postavitvijo denarnih zahtevkov iz delovnega razmerja, katerega obstoj ni ugotovljen, delavec ne more obiti zakonsko določenih rokov za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi.
VDSS Sodba Pdp 664/2021Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore29.03.2022izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - odklonitev dela - COVID-19Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da bi morala tožnica v času od 23. 3. do 6. 4. 2020 priti na delo k toženi stranki. Njena obveznost opravljati delo na lokaciji tožene stranke izhaja iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, obveznost delavca, da opravlja dela za delodajalca, pa je kot njegova temeljna obveznost iz delovnega razmerja določena tudi v 33. členu ZDR-1, zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi za tožnico bilo zavezujoče le, če bi jo tožena stranka pozvala, da mora priti na delo v prostore tožene stranke. Neutemeljena je tudi pritožbena trditev, da so v spornem času pri toženi stranki obstajale okoliščine, ki so tožnici dopuščale odkloniti opravljanje dela v prostorih tožene stranke.
VSRS Sodba VIII Ips 53/2021Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.06.2022odškodnina - rentaNe glede na to, ali bi bila tožnica še naprej zaposlena pri toženki ali pa je (začasno) ostala brez zaposlitve, njena zmanjšana zmožnost pridobivanja dohodka ostaja nespremenjena. Bistven vzrok za tožničine trajno nižje dohodke, ki se kaže v razliki med plačo, ki jo je lahko dosegla pred poškodbo, in plačo, ki jo zaradi zdravstvenih omejitev lahko doseže po poškodbi, je torej kljub izredni odpovedi vendarle škodni dogodek.
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 50/2021Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.06.2022izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih ali drugih obveznostiGlede na to, da je tožničina sodelavka vedela za tožničin odhod iz stavbe, ni utemeljen zaključek, da so bili tožničini pacienti puščeni sami brez nadzora. Pri tem je pomembno, da je šlo le za kratek čas odsotnosti in da tožnica delovnega mesta ni zapustila iz nekih docela neopravičljivih razlogov, ampak zato, ker je v skrbi za varnost pacientov preverila, ali se kdo nahaja v bližini stavbe. Sodišče se je tudi zmotno oprlo na določbe ZVZD-1, zlasti na 12. člen tega zakona, po katerem mora delavec spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter delo opravljati s tolikšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje drugih oseb. Tudi uporaba zakonskih in pogodbenih določil o temeljnih obveznostih delavca, pri čemer se je sodišče oprlo predvsem na obveznost vestnega opravljanja dela, ne privede do zaključka o hujših kršitvah obveznosti iz delovnega razmerja.
VSRS Sklep VIII DoR 3/2020-7Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.03.2020predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev - bančna tajnost - okoliščine in interesi strank - nadaljevanje delovnega razmerjaRevizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah obravnavanega primera pravilna materialnopravna presoja, da ugotovljene kršitve ne utemeljujejo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
VDSS Sodba Pdp 327/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore23.09.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sprememba delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerjaZDR-1 v 75. členu določa, da če pride zaradi pravnega prenosa podjetja ali drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve do spremembe delodajalca, preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Torej ZDR-1 ne zahteva podpisa nove pogodbe o zaposlitvi med delodajalcem prevzemnikom in delavcem. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik kršil pogodbene obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi, pri čemer tudi ni bistveno, ali je tožnik oddelal delo. Bistveno je, da je delodajalcu zamolčal, da je v rednem delovnem službenem času opravljal delo za svoje podjetje.
VDSS Sodba in sklep Pdp 351/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore21.10.2020dopust - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitviJavnemu uslužbencu, ki v predhodnem letu ni bil ocenjen, dodatni dnevi letnega dopusta zaradi delovne uspešnosti ne pripadajo. Ne glede na to, da tožnik nima ocene dela za sporno leto zato, ker dela ni opravljal iz razlogov na strani tožene stranke, ki mu je nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi in h kateri je bil nato vrnjen na delo, njegov zahtevek za priznanje dodatnih dveh dni letnega dopusta iz tega naslova ni utemeljen. Tožena stranka mu kljub temu, da je dolžna zaradi nezakonite odpovedi vzpostaviti takšno stanje, kot je bilo pred nezakonito odpovedjo, mimo pogojev iz veljavnih predpisov ne more priznati dodatnih dni dopusta za delovno uspešnost. Dolžnost tožene stranke vzpostaviti stanje kot pred nezakonito odpovedjo ne vključuje priznanja dodatnih dni letnega dopusta zaradi pogojev dela, ne da bi za to imela podlago v kolektivni pogodbi in kriterijih za...
VDSS Sodba Pdp 356/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore03.09.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - goljufijaV odpovedi očitana in ugotovljena kršitev z znaki kaznivega dejanja, tožnikova večurna odsotnost z dela, ko je bil na nogometni tekmi, in vpis neresničnega podatka v evidenco razporeda in ugotavljanja sposobnosti za delo, je kršitev, na podlagi katere delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do odpovednega roka, neupoštevaje morebitne škodne posledice (škoda, ki je toženki nastala, je v višini plačila za delo za ure izostanka z dela).
VDSS Sodba Pdp 45/2020Višje delovno in socialno sodiščeOddelek za individualne in kolektivne delovne spore08.06.2020izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - evidenca o izrabi delovnega časa - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listihEvidenca o izrabi delovnega časa je dokumentacija, ki jo mora voditi delodajalec, namenjena pa je njegovim odločitvam v zvezi s pravicami, ki jih mora zagotavljati delavcem, ter inšpekcijskemu nadzoru v zvezi s tem (3. alineja 12. člena ZEPDSV in prvi odstavek 7. člena ZEPDSV). Pritožba zato zmotno navaja, da je namen vodenja evidence delovnega časa le v tem, da delavci prejmejo plačilo za opravljeno delo. Od elektronsko vodenih podatkov o delovnem času je odvisen obračun plače zaposlenih, ugotavljanje izpolnjevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, pravilno plačevanje davkov in prispevkov in drugo. Sodišče prve stopnje je zato zavzelo pravilno stališče, da je tožnica z očitanimi ravnanji izpolnila zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin po prvem odstavku 235. člena KZ-1, ki ga stori tisti, ki v poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine in evidence, ki jih mora voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih...

Izberi vse|Izvozi izbrane