Dokument Sodišče Oddelek Datum Institut Jedro VDSS Sodba in sklep Pdp 459/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 15.11.2022 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpoved i - zloraba pravice do sodnega varstvaSodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi ni pričel teči 8. 10. 2021, ko je tožena stranka prejela odločbo ZZZS, saj je tudi po tem datumu tožnik trdil, da si bo uredil bolniški stalež. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je subjektivni prekluzivni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pričel teči najprej 18. 10. 2021, ko tožnik ni dostavil novega potrdila o bolniškem staležu, čeprav je zagotavljal, da bo do 18. 10. 2021 potrdilo dostavil toženi stranki.
Tožnik je tožbo vložil, ker je menil, da je tožena stranka zamudila prekluzivni rok za podajo odpoved i pogodbe o zaposlitvi, kar pa ne pomeni zlorabe pravice do sodnega varstva. VDSS Sodba Pdp 640/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 08.12.2022 zadostna trditvena podlaga - plačilo za nadurno delo - ničnost pogodbenega določila - osnovna plača - dodatki k plači - izredna odpoved delavca - zapadlost terjatve - zakonske zamudne obresti - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je določba pogodbe o zaposlitvi, da bo tožnik opravljal nadurno delo brez plačila, nična (prvi odstavek 86. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 13. člena ZDR-1). S pogodbo o zaposlitvi se lahko določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa zakon (drugi odstavek 9. člena ZDR-1), pri čemer ZDR-1 le za poslovodne osebe in prokuriste določa, da stranki lahko drugače uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s plačilom za delo (73. člen ZDR-1). Tožnik ni bil poslovodna oseba ali prokurist (ni bil niti vodilni delavec, za katere ZDR-1 v 157. členu dopušča drugačno ureditev delovnega časa, nočnega dela, odmorov, dnevnih in tedenskih počitkov). VDSS Sodba Psp 321/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za socialne spore 01.02.2023 pravice iz socialnega varstva - denarna socialna pomoč - krivdni razlog - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predhodno vprašanje - naknadna vzpostavitev delovnega razmerja Ker je bilo v delovnem sporu v času tega sodno socialnega spora s sodno poravnavo že vzpostavljeno delovno razmerje za obdobje od 20. 9. 2021 do 19. 3. 2022 in za navedeno obdobje obračunano nadomestilo plače in odvedeni davki in prispevki, tožnik v istem obdobju ne more biti upravičen tudi do denarne socialne pomoči. VDSS Sklep Pdp 755/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 26.01.2023 razlika v plači - reparacija - suspenz pogodbe o zaposlitvi - zadostna trditvena podlaga - primerljivi delavci - poziv sodišča - prekluzija - razveljavitev sodbe Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da tožnik v ponovljenem postopku ni dopolnil svojih navedb ne le glede vrste, ampak tudi višine dodatkov, ki jih je prejemal pred suspenzom oziroma prenehanjem delovnega razmerja, in kontinuitete (nadaljnjega) prejemanja teh dodatkov, če ne bi bilo nezakonitega prenehanja. Delavec je v okviru reparacije praviloma upravičen do nadomestila plače v višini plače, kot mu je bila dejansko izplačevana pred nezakonitostjo, kar pomeni tudi, da lahko svoje prikrajšanje opredeli na drugačen način, glede na plačo primerljivega delavca. VDSS Sklep Pdp 672/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 21.02.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpravnina - zloraba bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanja - dokazni predlog - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaSodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka s tem, ko se ni opredelilo do njenega dokaznega predloga v zvezi z zaslišanjem detektivke. Toženka je ta dokazni predlog podala v tretji pripravljalni vlogi, sodišče prve stopnje pa se do tega dokaznega predloga ni opredelilo ne v sodbi ne v okviru zapisnikov z glavne obravnave. VDSS Sodba Pdp 545/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 23.02.2023 redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - trditvena podlaga - zakonita odpoved Tožnik je kršil 34. člen ZDR-1, ker je kljub navodilu toženke o tem, da se vrača le nepoškodovana embalaža, samoiniciativno dovolil podjetju K., d. o. o., prevzem poškodovane embalaže. Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje, da ne gre za hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, saj ZDR-1 za redno odpoved iz krivdnega razloga ne zahteva storitve kvalificirane oblike kršitve. Tožnik je kršil eno temeljnih obveznosti, v sodni praksi pa je bilo sprejeto celo stališče, da je treba tudi v primeru, če kršitev, zaradi katere je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, sama zase ne bi bila dovolj resna ali utemeljena, upoštevati, da prejšnje opozorilo ni doseglo svojega namena in da je delavec s svojimi kršitvami nadaljeval. VDSS Sodba Pdp 553/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 19.01.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - zagovor - pravni standard - restriktivna razlaga - višina denarnega povračila - neprerekana dejstva - pritožbene novoteV primeru izostanka z dela, o razlogih za katerega delavec delodajalca ne obvesti, gre za okoliščine, ki bi še toliko bolj od delodajalca zahtevale, da delavcu omogoči zagovor, na katerem bi lahko pojasnil, zakaj je izostal z dela, predvsem pa, zakaj o tem delodajalca ni obvestil; lahko bi se pokazalo, da iz določenega razloga delavec delodajalca o odsotnosti ni mogel obvestiti. Ni pa mogoče na podlagi izostanka šteti, da delavec nima interesa za delo, kot poudarja toženka. VDSS Sodba Pdp 588/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 17.01.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - obvestilna dolžnost - trajajoča kršitev delovnih obveznosti - pravočasnost odpoved i - izraba letnega dopustaV primeru trajajoče kršitve subjektivni rok za podajo izredne odpoved i pogodbe o zaposlitvi ne začne teči že s prvim dnem neupravičene odsotnosti, temveč za vsak nov izostanek začne teči znova od dneva tega izostanka. Navedeno pomeni, da tudi v primeru, če bi za vsakega od neupravičenih izostankov šteli, da je toženka istega dne ugotovila kršitev, povezano s tem izostankom, bi bila odpoved , podana dne 12. 3. 2021, še vedno podana znotraj 30-dnevnega roka glede vseh izostankov z dela v času od 12. 2. 2021 do 24. 2. 2021, kar še vedno pomeni 8 delovnih dni. VDSS Sodba Pdp 561/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 23.02.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policija - pravočasnost odpoved i - seznanitev z odpoved nim razlogom - zloraba bolniškega staleža - odhod iz kraja bivanjaV pritožbi tožnik neutemeljeno poudarja, da sta tako osebni zdravnik kot psihiatrinja potrdila, da se je lahko v času bolniškega staleža prosto gibal, saj ne gre za to, da ne bi ravnal v skladu z navodili pristojnega zdravnika v okviru aktivnega bolniškega staleža v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ampak je odpotoval iz kraja bivanja, za kar pa bi rabil izrecno odobritev (osebnega) zdravnika (drugi odstavek 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja). VDSS Sodba in sklep Pdp 582/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 09.02.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpoved i - trajajoča kršitev - aktivno ravnanje - pasivno ravnanje - začetek teka roka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe - delna razveljavitev sodbeSodišče prve stopnje je zaključek, da gre za trajajočo kršitev, zmotno utemeljilo z ugotovitvijo, da je tožnik moral stalno oziroma mesečno spremljati in usklajevati cenik toženke. Iz izredne odpoved i pogodbe o zaposlitvi namreč izhaja, da je bila obveznost uskladitve cenika toženke vezana na spremembo cenika C d. d. Tožnikova obveznost spremembe cenika toženke tako ni nastajala stalno niti mesečno, neodvisno od cenika skrbniške banke, ampak samo enkrat - takrat, ko je prišlo do spremembe cenika C d.d. VSRS Sodba VIII Ips 37/2022 Vrhovno sodišče Delovno-socialni oddelek 21.02.2023 pogodbena kazen - kolektivna pogodba dejavnosti - nezakonito prenehanje delovnega razmerja Kolektivna pogodba dejavnosti določa, da pripada delavcu pogodbena kazen, kadar je s pravnomočno odločbo sodišča ugotovljeno, da je delavcu prenehalo delovno razmerje na nezakonit način. Ker redna odpoved ni imela za posledico prenehanja delovnega razmerja tožnice, temveč nadaljevanje pod pogoji, ki so bili dogovorjeni v novi pogodbi o zaposlitvi, toženec tožnici na podlagi te sodbe ni dolžan plačati pogodbene kazni. VDSS Sodba Pdp 625/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 31.01.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neizvedba zagovora - neupravičen izostanek z dela - obvestilna dolžnost - višina denarnega povračilaSodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da razlogi za neizvedbo zagovora, ki jih je navajala toženka (da se tožnik ni javljal na klice, da je verjetno odšel domov na Kosovo, da ga ni bilo na delo 21. 12. 2021 brez, da bi javil zakaj, ni podpisal izjave o manjkajočih urah, 3. 1. 2022 naj bi povedal, da ne želi več delati, ni dostavil potrdila o oddaji vloge za podaljšanje delovnega dovoljenja, da je bil nezadovoljen in govoril, da ne bo več delal pri toženki, ker plača ni zadostovala za veljavno delovno dovoljenje), ne zadostujejo za opustitev obveznosti iz drugega odstavka 85. člena ZDR-1. VDSS Sodba Pdp 606/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.02.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpoved i - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - pravni standard - pooblastiloTudi če bi tožnik izkazal posebno pooblastilo direktorja za sklepanje pogodb oziroma aneksov k pogodbam z delavci, sam s sabo na noben način ni mogel zakonito skleniti aneksa k pogodbi o zaposlitvi. Za kaj takšnega namreč ni pooblaščen niti zakoniti zastopnik pravne osebe.
Tožnik je s tem, ko je mimo vseh veljavnih pravnih aktov podpisal sporne anekse in posledično nezakonito zvišal plačo sebi in dvema sodelavkama, kršil eno od osnovnih obveznosti iz delovnega razmerja, to je prepoved škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1). Že zgolj to njegovo ravnanje zato predstavlja hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in tako utemeljuje podajo izredne odpoved i. VDSS Sodba Pdp 614/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 21.02.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - konkurenčna prepoved - trajajoča kršitev - neprerekana dejstva - razpravno načeloKer tožnik v postopku pred sodiščem niti ni prerekal navedb toženke, da je z zavarovalnimi posli, s katerimi se je ukvarjal še v času podaje odpoved i, konkuriral toženki, se je s tem odpoved al sodni presoji resničnosti tega dejstva, ki ga je zato šteti za nesporno. Neprerekana dejstva so namreč izenačena s priznanimi dejstvi, zato niti niso predmet dokazovanja (212. člen ZPP).
Ob neprerekanem dejstvu, da je tožnik še v času odpoved i opravljal posle, ki so konkurenčni poslom tožene stranke in da je imel v času odpoved i še sklenjene "žive" - aktivne zavarovalne pogodbe, na podlagi katerih je prejemal provizije, za presojo pravočasnosti odpoved i ni pomembno, kdaj so bile te pogodbe sklenjene. VDSS Sodba Pdp 375/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 03.01.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti - pedagoška obveznost - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocenaTožnik se ni pravočasno odzval in prilagodil svojih predavanj in zahtev glede oddaje praktičnih nalog, vaj in projektov takratnim razmeram. Kot izhaja iz zaslišanja tožnika v času študija na daljavo z glavnino študentov ni komuniciral, temveč je komuniciral le s tistimi, ki so se nanj obrnili. Glede na navedeno je bilo med strankama sporno predvsem, ali je tožnik v celoti izpolnil svojo pedagoško obveznost, kot mu je nalagala pogodba o zaposlitvi in interni akti tožene stranke. VDSS Sklep Pdp 481/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 12.01.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - dokazno breme - razveljavitev sodbeKer sodišče sploh ni ocenilo, katero od nasprotujočih si izpovedi šteje za dokazano (tudi glede na preostale izvedene dokaze), je tožencu zmotno oziroma preuranjeno očitalo, da bi moral razpolagati z obrazcem o (ne)odobritvi dopusta. Iz tega izpeljani nadaljnji zaključek, da zato, „ker bi toženec s takšnim obrazcem moral razpolagati, sodišče prve stopnje ni sprejelo njegovega stališča, da zatrjevana odsotnost dopustnega lista za letni dopust za leto 2021 dokazuje, da tožniku dopust od 9. do 22. 8. 2021 ni bil odobren“, po presoji pritožbenega sodišča zato ni utemeljen in predstavlja zmotno uporabo drugega odstavka 84. člena ZDR-1. VDSS Sodba Pdp 537/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 17.01.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - neupravičen izostanek z delaToženka je dokazala, da je tožnik 14. 2. 2020 neupravičeno izostal z dela, s čimer je storil kršitev iz druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je do te kršitve prišlo zaradi nesporazuma in pomanjkljive seznanitve tožnika glede postopka odobravanja koriščenja dopusta. Tožnik je namreč jasno izpovedal, da mu je bilo v zvezi z njegovo prošnjo za dopust za dne 14. 2. 2020 rečeno, da mora počakati na odobritev direktorja kot drugostopenjskega odločevalca (potem, ko je dobil odgovor, da mu je bil dopust na prvi stopnji zavrnjen), in da mu direktor dopusta ni odobril zaradi prevelikega obsega dela. Tožnik je še izpovedal, da je kljub temu ostal doma, ker je imel fizioterapijo. VDSS Sodba Pdp 618/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 14.02.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - dodatek za delo v rizičnih razmerah - višina dodatkaTožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je vsebina Sklepa jasna. Sodišče prve stopnje je zato pri presoji obstoja in teže kršitve zmotno štelo kot odločilno, da tožena stranka tožnici kot vodji ni dala (še) posebnih navodil glede vodenja evidenc opravljanja molekularnih preiskav, saj ta niso bila potrebna. Pri tem tudi ni bistveno, da se je sporni dodatek za delavce tožničinega oddelka sicer obračunaval po posameznih dnevih (in ne po posameznih urah). Okoliščina, da je bil položaj tožnice specifičen, saj je kot edini mikrobiolog med vodji oddelkov poleg del in nalog iz naslova te funkcije opravljala tudi molekularne preiskave na prisotnost koronavirusa, je namreč ni razbremenjevala dolžnosti za posredovanje podatkov, ki ustrezajo vsebini in obsegu dejansko opravljenega dela. VDSS Sodba Pdp 579/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 27.12.2022 predsednik uprave - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - ponareditev listin - seznanitev z odpoved nim razlogom - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - višina denarnega povračila - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških Dejstvo, da določen delavec ali celo več njih razpolaga s ponarejenim spričevalom in torej ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ni zanemarljivo z vidika poslovanja posamezne družbe. Tožnik je svoje dejanje predsedniku uprave dne 25. 11. 2018 priznal, zato za tek roka ni odločilno, da kasneje ni podal še formalne samoprijave. Na podlagi te informacije pa je bil predsednik uprave, ki je bil edini, ki bi lahko skupaj s še enim članom uprave tožniku podal izredno odpoved , dolžan odreagirati, o tem obvestiti ostale člane uprave in sprožiti ustrezne postopke.
Sodišče prve stopnje je pri določitvi višine denarnega povračila pravilno upoštevalo kriterij trajanja tožnikove zaposlitve pri toženki (4 leta) ter dejstvo, da si je tožnik novo zaposlitev našel v roku enega meseca, ni pa upoštevalo okoliščin, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi. VDSS Sodba in sklep Pdp 807/2022 Višje delovno in socialno sodišče Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore 12.01.2023 izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - odhod iz kraja bivanja - konvencija mod 158Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje, da ni podan odpoved ni razlog iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker mu je psihiatrinja 13. 10. 2021 odredila aktivni bolniški stalež. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da priporočila psihiatrinje niso odločilna za presojo dovoljenih ravnanj v času bolniškega staleža. Po drugem odstavku 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je namreč za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika (prim. odločitev Vrhovnega sodišča VIII Ips 8/2020).
