<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL sklep Cst 515/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:CST.515.2014

Evidenčna številka:VSL0080927
Datum odločbe:18.11.2014
Senat, sodnik posameznik:Milojka Fatur Jesenko (preds.), Mateja Levstek (poroč.), mag. Damjan Orož
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:osebni stečaj - odpust obveznosti - preizkusno obdobje

Jedro

Kot najpomembnejša kriterija za določitev preizkusnega obdobja je sodišče prve stopnje upoštevalo višino dolžnikovih obveznosti in razloge za njegovo insolventnost, upoštevalo pa je tudi ostale okoliščine, ki so mu bile znane, med drugim dejstvo, da je dolžnik s svojim ravnanjem prispeval k svoji insolventnosti. Poudariti velja zelo visoke obveznosti, ki jih je povzročilo investiranje v tvegane naložbe, kar dejansko kaže na precejšen prispevek dolžnika k nastopu insolventnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1.) začelo postopek odpusta obveznosti in 2.) določilo preizkusno obdobje petih let od začetka postopka odpusta obveznosti, ki poteče 1.10.2019.

2. Zoper 2. točko izreka tega sklepa se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo vseh okoliščin primera, napačni pa so tudi zaključki glede razloga za nastanek insolventnosti. Dolžnik je imel dolgoletne izkušnje s trgovanjem z vrednostnimi papirji in projektnim financiranjem, s tem pa tudi z ocenjevanjem posameznih tveganj. V času prevzemanja obveznosti je imel premoženje, ki mu je omogočalo sklepanje poslov na trgu vrednostnih papirjev – dolžnikove naložbe so bile ob izbruhu finančne krize (15.9.2008) vredne 5.200.000,00 EUR, takrat pa je bila njegova zadolženost 3.090.000,00 EUR (banka X), torej se je zadolževal skladno s svojimi obveznostmi. Dolžnikova insolventnost je nastopila z nenadnim prihodom globalne finančne krize, ki je povzročila nenaden padec tržnih vrednosti njegovih naložb. Investiral je na podlagi dolgoletnih izkušenj, saj je bil skoraj 10 let direktor ene od največjih borzno posredniških družb v Srbiji, pri določenih naložbah pa kot manjšinski družbenik ni imel možnosti vpliva. 22.9.2009 je banki X v celoti dolgoval 3,09 mio EUR, še po izbruhu krize je dozastavljal svoje neobremenjeno premoženje, kar kaže na namero po poplačilu obveznosti. Že pred tem je najel in v celoti vrnil banki X kredit več kot 3 mio EUR. Po izbruhu finančne krize pa ni prevzemal dodatnih kreditnih obveznosti in je v skladu z zmožnostmi servisiral tekoče obveznosti. Sodišče tako ni presojalo pogodbe o kratkoročnem kreditu z dne 22.9.2009, pri čemer je banka ob odobritvi kredita preverila tudi dolžnikovo kreditno sposobnost, kredit pa je bil tudi ustrezno zavarovan, zato ni res, da ni imel finančnega kritja za tako visoke obveznosti. Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevati tudi dolžnost preživljanja dveh mladoletnih otrok.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (4. odstavek 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP).

5. Kot najpomembnejša kriterija za določitev preizkusnega obdobja je sodišče prve stopnje upoštevalo višino dolžnikovih obveznosti in razloge za njegovo insolventnost, upoštevalo pa je tudi ostale okoliščine, ki so mu bile znane. Pravilno je upoštevalo tudi dejstvo, da je dolžnik s svojim ravnanjem prispeval k svoji insolventnosti. Dolžnik pri tem sam navaja, da se je globalna finančna kriza začela že septembra 2008, pri čemer je tudi vrednost premoženja ocenil na ta čas. Kljub temu pa je še eno leto kasneje, ko je bila kriza v razmahu tudi pri nas, sklenil kreditno pogodbo št. 1233/09. Pri tem ni res, da bi povrnil prej najeti kredit, saj iz pogodbe izhaja, da je šlo zgolj za refinanciranje kreditov po sedmih kreditnih pogodbah iz let od 2006 do 2008. Dolžnik sicer res ne navaja, da bi imel še kakšne druge neplačane obveznosti, pri čemer tri mesečni rok za prijavo terjatev niti še ni potekel, zato ni znano, ali ima še kakšne druge dolgove. Vendar pa je dolžnikova obveznost do banke X izjemno visoka – več kot 3 mio EUR. Naložbe v vrednostne papirje so zelo tvegane, kar je veljalo že pred izbruhom krize. Pri tem sodišče prve stopnje dolžniku ni očitalo, da je prevzemal nesorazmerne obveznosti glede na vrednost njegovega premoženja v času prevzemanja teh obveznosti, višje sodišče pa poudarja zelo visoke obveznosti, ki jih je povzročilo investiranje v tvegane naložbe, kar dejansko kaže na precejšen prispevek dolžnika k nastopu insolventnosti. Tudi dolžnik sam bi se moral zavedati, da ima preživninske obveznosti do mladoletnih otrok. Ob tem je dolžnik zaposlen, kar kaže na trud in prispevek k vračilu dolgov. Dolžnik pa nima kakih zdravstvenih težav in je še relativno mlad, kar pomeni, da je sposoben za pridobivanje dohodka, tudi v večjem znesku, kot ga sedaj pridobiva. Glede na vse navedene okoliščine se višje sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da je primerno preizkusno obdobje petih let, ni pa primerna določitev krajšega obdobja. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da na to ne more vplivati niti preživninska obveznost dolžnika, ki je hote izpostavil tveganjem celotno svojo družino.

6. Odločitev prvostopnega sodišča je tako pravilna, zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano 2. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (128. člen ZFPPIPP).


Zveza:

ZFPPIPP člen 400, 400/4.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.09.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg0NDg4