Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 804cT1pbnNvbHZlbnRub3N0JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJmRhdGFiYXNlJTVCVkRTUyU1RD1WRFNTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0y
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep I Up 9/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.02.2017neposredna plačila v kmetijstvu - začasna odredba - težko popravljiva škoda - insolventnost - izkazanost - trditveno in dokazno bremeZgolj zatrjevana možnost uvedbe stečaja zaradi izvršitve upravne odločbe sama po sebi ne predstavlja težko popravljive škode v smislu 32. člena ZUS-1. Pri zatrjevani možnosti uvedbe stečaja oziroma drugih zakonskih posledic zaradi insolventnosti gre že v osnovi za bodoče negotovo dejstvo, katerega verjetnost nastanka je treba izkazati.Če stranka zatrjuje možnost stečaja, je upravno sodišče, ob ustrezni trditveni podlagi, dolžno presojati okoliščine, ki bi na podlagi Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju lahko predstavljale podlago za verjetnost uvedbe stečaja.Tožeča stranka je navajala, da kljub siceršnji izgubi, ki jo izkazuje, normalno posluje in svoje obveznosti poravnava pravočasno, torej že s tem nakazuje, da ni nelikvidna oziroma insolventna. Tožeča stranka pa tudi ne navaja, da bi ji npr. kak upnik grozil s predlogom za uvedbo stečaja, niti ni pojasnila, zakaj ne bi bila možna druga oblika reševanja...
VSK sodba Cpg 25/2016Višje sodišče v KopruGospodarski oddelek05.05.2016izpodbijanje pravdnih dejanj stečajnega dolžnika - verižna kompenzacija - objektivni pogoj - subjektivni pogoj - dokazno breme - insolventnostKer je bilo torej izpodbijano dejanje opravljeno v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka prisilne poravnave, je na toženi stranki, da dokaže, da subjektivni pogoj iz 2. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP ni izpolnjen (drugi odstavek 287. člena v zvezi z 2. točko tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP). Neredno plačevanje oziroma plačevanje z zamudami, blokada računov in podobno, pa tudi po oceni pritožbenega sodišča kaže na to, da je bila tožeča stranka v času spornega pravnega posla v neugodnem finančnem položaju. Zato bi morala biti tožena stranka (če bi ravnala z ustrezno skrbnostjo) aktivna pri tem, da poizve (oziroma stori ustrezne korake v smeri, da zve), ali ni bila tožeča stranka v spornem obdobju že insolventna.
VSL sklep Cst 412/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.07.2016začetek stečajnega postopka – obstoj upnikove terjatve – insolventnost – domneve insolventnosti – trajnejša nelikvidnost – dolgoročna plačilna nesposobnostKer iz pravnomočne sodne odločbe izhaja obstoj upnikove terjatve, ni dovoljeno razpravljati o pravilnosti izdanega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine; kar je ugotovljeno s pravnomočno sodbo oziroma v konkretnem primeru s pravnomočnim sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se sprejema kot pravilno in resnično ter veže tako sodišče kot stranki postopka.
VSL sklep Cst 267/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek02.07.2014insolventnost – trajnejša nelikvidnost – zamuda s plačevanjem plač delavcem – blokada računa – dolgoročna plačilna nesposobnost - Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike SlovenijeUpravičen predlagatelj je po določbi 231. člena ZFPPIPP tudi Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, ki verjetno izkaže terjatve delavcev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek stečajnega postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom teh terjatev za več kot dva meseca. Temu predlagatelju je že z utemeljitvijo svoje legitimacije olajšano dokazovanje domneve po 4. odstavku 14. člena ZFPPIPP-F, medtem ko za upnika ne zadošča, da utemeljuje domnevo po 4. odstavku 14. člena ZFPPIPP samo z neplačilom svoje terjatve.
VSL sodba I Cpg 1684/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek19.11.2014izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – objektivni pogoj izpodbojnosti – subjektivni pogoj izpodbojnosti – pobot – nadomestna izpolnitev – insolventnostDo nadomestne izpolnitve je prišlo, še preden je tožeča stranka postala insolventna, zaradi česar ni podan subjektivni pogoj izpodbojnosti iz 2. točke 1. odstavka 271. člena ZFPPIPP.Zato ni relevantno, kdaj sta pravdni stranki izvedli pobot medsebojnih terjatev, saj bi te po 261. členu ZFPPIPP veljale za pobotane tudi v primeru, če nobena od pravdnih strank ne bi podala pobotne izjave.
VSL sklep Cst 329/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.09.2013začetek postopka osebnega stečaja – verjeten izkaz terjatve – neposredno izvršljiv notarski zapis – izvršilni naslov – javna listina - insolventnostNotarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla. Vse to vsebuje neposredno izvršljiv notarski zapis, ki ga je upnik kot dokaz priložil k predlogu za začetek postopka osebnega stečaja, da bi verjetno izkazal terjatev do dolžnika. Upnikova terjatev torej izhaja iz listine, ki izpolnjuje pogoje za izvršilni naslov, in je ZN javna listina.
VSL sklep Cst 236/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.09.2012začetek postopka osebnega stečaja – insolventnost – pravni interes – zavarovana terjatev – namen stečajnega postopka – postopek individualne izvršbeUpravičenje (pravni interes) do sodnega varstva je dovoljeno priznati le, če tisti, ki zahteva takšno sodno varstvo, svoje pravice ne more uresničiti na drug, ustreznejši način. Stečajni postopek je posebna oblika izvršilnega postopka, ki se opravi nad celotnim premoženjem dolžnika z namenom enakomernega in sočasnega poplačila vseh upnikov. Ker ima v tem primeru dolžnica samo enega upnika, ki ima svojo celotno terjatev zavarovano s hipoteko, upnik nima interesa za vodenje stečajnega postopka, ker lahko enak namen (poplačilo svoje terjatve v celoti) doseže tudi v postopku individualne izvršbe in njegov položaj glede poplačila v primeru stečajnega postopka ne bi bil v ničemer ugodnejši.
VSM Sodba I Cpg 313/2017Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek23.11.2017kapitalsko posojilo - posojila družbi namesto lastnega kapitala - insolventnost - sredstva za dokapitalizacijo - obstoj terjatve - ločitvena pravicaGospodarski subjekt ni v slabem gospodarskem položaju oziroma v stanju krize šele takrat, ko zaide v stanje insolventnosti, saj je takšno stanje skrajna stopnja finančne krize z grozečim stečajem. Gospodarsko krizo družbe nakazujejo motnje v njenem poslovanju, ki lahko pomembno vplivajo na normalno funkcioniranje gospodarskega subjekta, zato krizne razmere (običajno) nastopijo že daljše obdobje pred dejanskim nastopom insolventnosti in od družbenikov kot dobrih gospodarstvenikov terjajo ravnanja, ki bodo družbo popeljala iz takšne krize. Res je, da družbeniki/delničarji niso zavezani k tovrstnim ravnanjem in k nobenim dodatnim denarnim dajatvam za/v družbo delničarja ni mogoče siliti. Če pa se družbenik/delničar odloči za financiranje družbe, je sicer izbira vira financiranja stvar njegove avtonomne odločitve, vendar pa to velja samo dotlej, dokler družba ne zaide v krizo; takrat se morajo družbeniki/delničarji odločiti ali bodo družbo likvidirali ali, če...
VSL Sklep Cst 481/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek22.08.2017postopek osebnega stečaja - insolventnost - razlogi za začetek stečajnega postopka - osebni stečaj fizične osebe - trajnejša nelikvidnost - potrošnikKer dolžnica ni izkazala svoje insolventnosti, ni pogojev za začetek postopka osebnega stečaja, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njen predlog. To ni ovira, da stečajna dolžnica še vedno ne bi mogla pridobiti podatkov o svojem dolgu do Ž. d. o. o. Ko in če bo namreč uspela zbrati dokazila in podatke, bo predlog za začetek postopka osebnega stečaja lahko ponovno vložila. Če v zvezi s to terjatvijo teče tudi izvršilni postopek, bo seveda te podatke lahko pridobila tudi tam.
VSC Sodba Cpg 14/2018Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek18.04.2018insolventnost - izpodbijanje pravnih dejanj - skrbnost dobrega strokovnjaka - subjektivni pogoj izpodbojnosti - objektivni pogoj izpodbojnosti - nasprotna izpodbojna tožbaKer tožeča stranka ni zmogla niti trditvenega niti dokaznega bremena o nasprotnem, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je pravilen dejanski in materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je zato kreditna pogodba z dne 26. 3. 2009 le nadomestila stare kredite, stari krediti, ki jih je nadomestila sporna kreditna pogodba, so bili sicer že pred tem zavarovani z menicami, odstopi terjatev v zavarovanje, zastavno pravico na prilivih in na bodočih terjatvah, toda zavarovanje terjatve z zastavno pravico na nepremičninah je tožeča stranka pridobila šele s pogodbo o zastavi nepremičnin z dne 26. 3. 2009 ter z notarskim sporazumom o zavarovanju denarne terjatve z dne 30. 3. 2009 in gre za ustanovitev novih zavarovanj, ki so tožeči stranki zagotovila ugodnejše pogoje za poplačilo svoje terjatve, tako da se je položaj tožeče stranke kot upnice s pridobitvijo navedenega zavarovanja izboljšal, s tem pa je objektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, saj se domneva,...
VSL sodba I Cpg 1446/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.02.2013izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni pogoj izpodbojnosti - neobičajen način izpolnitve – asignacija - blokade računaDomneva po 1. točki 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP temelji na predpostavki, da je nenadna sprememba načina izpolnitve tisti znak, ki bi upnika moral opozoriti na insolventnost. Asignacija je po poslovnih običajih običajen način izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti, kot je bil pravni posel med pravdnima strankama. Še posebej je to postal običajen način izpolnitve v zaostrenih razmerah poslovanja. Ne drži, da zakon določa, da je pomembna le poslovna praksa in običaji med pravdnima strankama, saj zakon v 1. točki 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP česa takega ne določa, kar pove že jezikovna razlaga te določbe („ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom“), pri čemer uzance tako ali tako ne morejo obstajati le med dvema subjektoma. Take spremembe, ko je račun nekaj časa blokiran, nato pa spet ne, še ne kažejo na insolventnost, kažejo zgolj na začasne težave, ne pa na trajnejšo nelikvidnost.
VSL sodba I Cpg 801/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.04.2017izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje – domneva o obstoju subjektivnega pogoja izpodbojnosti – vedenje o insolventnosti – dobra vera glede solventnosti – pridobitev bonitetne ocene – vpogled v javno objavljene podatke – preverba finančnega stanja – medijske objave – trditveno in dokazno breme – prekoračitev trditvene podlage – dokazna ocenaKljučna je dobra vera tožene stranke, ki je podana, če iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke. Res je sicer, da mora tožena stranka pri tem ravnati s profesionalno skrbnostjo, vendar to ne pomeni nujno, da mora vedno pridobiti bonitetno oceno ali kako drugače dodatno (poleg vpogleda v javno objavljene podatke) aktivno ravnati.212. člen ZPP stranki ne nalaga dolžnosti, da trdi prav vse oziroma natančno vse, kar kasneje pove zaslišana priča ali zaslišani zakoniti zastopnik stranke. Zadostuje, da iz trditvene podlage stranke jasno in nedvomno izhaja, kaj zatrjuje in kaj je tisto, kar naj bi posamezni izvedeni dokazi potrdili, v konkretnem primeru dejstvo, da tožena stranka na podlagi objektivnih okoliščin ni vedela in ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke.Ni realno niti upravičeno pričakovati, da bodo gospodarski subjekti ob nastopanju na trgu, v primeru, ko iz javno objavljenih podatkov ne izhaja dvom v...
VSL Sklep Cst 59/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.02.2018odpust obveznosti - preizkusno obdobje - razlogi za insolventnost - višina obveznosti - dolžina preizkusnega obdobja - okoliščine za določitev preizkusnega obdobjaRazlogi za insolventnost so le ena izmed pomembnih okoliščin, ki jo mora sodišče upoštevati pri določitvi preizkusnega obdobja, in ji, glede na vse okoliščine primera, dati ustrezno težo (tudi v primerjavi z ostalimi pravno pomembnimi razlogi).
VSL sodba I Cpg 1001/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.02.2013izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – subjektivni pogoj izpodbojnosti – običajen način izpolnitve – asignacija – verižna kompenzacija – predčasno plačilo – insolventnost – blokada poslovnih računovTako pri asignaciji kot pri verižni kompenzaciji gre za običajen način izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti, kot je bil pravni posel med pravdnima strankama. Še posebej je to postal običajen način izpolnitve v zaostrenih razmerah poslovanja.
VSL Sklep Cst 482/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.08.2017osebni stečaj - odpust obveznosti - razlogi za insolventnost - trditveno in dokazno breme - preizkusno obdobjeV primeru kriterija razlogov za insolventnost se presoja subjektivni odnos dolžnika do dejanj, ki so povzročila nastop njegove insolventnosti. Če je nastopilo pri dolžniku stanje insolventnosti zaradi objektivnih okoliščin, na katere ni imel vpliva, te okoliščine vplivajo na določitev krajšega preizkusnega obdobja. Če pa je nastopilo stanje insolventnosti zaradi dejanj, katera je dolžnik sam povzročil in so posledica njegove lahkomiselnosti ali neskrbnosti, pomeni, da ta razlog za insolventnost vpliva v smeri določitve daljšega preizkusnega obdobja od dveh let. Trditveno in dokazno breme o razlogih za nastop stanja insolventnosti dolžnika v osebnem stečaju in o njegovem subjektivnem odnosu do teh, s katerimi upnik uveljavlja ugovorni razlog prekratkega preizkusnega obdobja, je na strani upnika. Razloge sklepa, v katerih je sodišče prve stopnje navedlo, da je bilo banki stanje premoženja družbe ob odobritvi kredita nedvomno znano, je mogoče razumeti v tem smislu,...
VSL sodba I Cpg 262/2011Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek14.06.2012izpodbijanje pravnih dejanj – subjektivni pogoj izpodbijanja – preverjanje računovodskih izkazov – občasne zamude pri plačilihGlede na dolgotrajno večletno sodelovanje med pravdnima strankama, pri katerem je tožena stranka nastopala kot manjši dobavitelj tožeče stranke, pri čemer ji je tožeča stranka dobave plačevala z večjo ali manjšo zamudo, opustitev preverjanja računovodskih izkazov tožeče stranke ne pomeni opustitve dolžnega ravnanja v skladu z 28. členom ZFPPIPP. Zgolj občasne zamude pri plačevanju obveznosti na običajen način, brez blokade tekočega računa, ne kažejo na insolventnost družbe, zato tožena stranka zgolj zaradi zamud in spremenjenih dobavnih pogojev ni mogla vedeti za insolventnost tožeče stranke.
VSL sodba I Cpg 1352/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.11.2013predpostavke izpodbojnosti – subjektivni pogoj izpodbojnosti – domneva o obstoju subjektivnega pogoja izpodbojnostiZa obstoj subjektivnega pogoja ni pomembno, ali je bil v trenutku izvršitve izpodbijanega dejanja dolžnik dejansko insolventen, pač pa ,ali je to upnik vedel oziroma ali bi moral vedeti.Zakon ne predpisuje aktivnega ravnanja tožene stranke za ugotovitev (in)solventnosti. Določa le, da je subjektivni element izpodbojnosti podan, če je oseba, v korist katere je bilo opravljeno dejanje, takrat, ko je bilo opravljeno, vedela ali bi morala vedeti, da je dolžnik insolventen. To pa bi mogla in morala vedeti, če bi obstajala navzven zaznavne okoliščine, na podlagi katerih bi vsak skrben gospodarstvenik presodil, ali mogel presoditi, da je prejel izpolnitev od insolventne družbe.
VSL Sodba I Cpg 624/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek07.11.2017izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje - subjektivni pogoj izpodbojnosti - insolventnost - vedenje o insolventnosti - vpogled v javno evidenco - finančno stanje dolžnikaPravdni stranki medsebojno nikoli nista poslovali, saj je njuna povezava temeljila izključno na osebnem poznanstvu obeh zakonitih zastopnikov. Tožena stranka zato ni imela nobenega razloga, da bi preko javno dostopnih evidenc preverjala finančno stanje tožeče stranke. Tožena stranka ni imela nikakršnega razloga (še manj dolžnosti) spremljati poslovanje tožeče stranke in preverjati njeno finančno stanje ter morebitno insolventnost. Tudi (in zgolj) dejstvo, da tožeča stranka ni več plačevala računov za plovilo za zasebno rabo, pa za toženo stranko ni moglo predstavljati utemeljenega razloga za sum insolventnosti tožeče stranke.
VSL Sklep Cst 205/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek25.04.2018brezplačna pravna pomoč za osebni stečaj - stečajni dolžnik kot predlagatelj začetka stečajnega postopka - ugotavljanje insolventnosti - obstoj insolventnosti - dokazovanje insolventnosti - obrazloženost insolventnostiSodišču ZFPPIPP nalaga, da na podlagi poročila o dolžnikovem finančnem položaju presodi, ali je dolžnik insolventen in o začetku stečajnega postopka odloči na podlagi te presoje. Sodišče na podlagi navedb in dokazov dolžnika v predlogu ugotavlja, ali je pri dolžniku podana insolventnost. V razlogih sklepa, s katerim sodišče ugodi dolžnikovemu predlogu za začetek stečajnega postopka, mora zato sodišče navesti dejstva in dokaze, iz katerih je ugotovilo insolventnost dolžnika. Le tako je mogoče preizkusiti, ali je na ugotovljena dejstva prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo.
VSM sklep Cpg 544/94Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek15.12.1994stečajni postopek - predlog - razlogPo določilu 3. odst. 90. člena ZPPSL mora upnik - predlagatelj v predlogu za začetek stečajnega postopka verjetno izkazati obstoj terjatve in stečajnega razloga. 

Izberi vse|Izvozi izbrane