VSL sklep I Cpg 461/2011

Jedro

Zgolj dejstvo insolventnosti dolžnika še ne daje podlage za njegovo oprostitev plačila sodnih taks.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse in obročno plačilo sodne takse, predlogu za odlog plačila sodne takse pa je ugodilo in tožeči stranki odložilo plačilo do 30. 06. 2011.

Zoper navedeni sklep se je tožnik pravočasno pritožil, smiselno pa je uveljavljal pritožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagal spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ga oprosti plačila sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ne izpodbija ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da ima tožeča stranka premoženje in sicer opredmetena osnovna sredstva v višini 236.539,08 EUR (zgradbe in proizvajalno opremo) ter terjatve v višini 1.970.675,00 EUR. Navaja pa, da so terjatve v višini 582.341,08 EUR in nepremičnine, katerih likvidacijska vrednost znaša 134.639,08 EUR, predmet ločitvenih pravic in kot take predstavljajo posebno stečajno maso. Splošno stečajno maso tako predstavljajo stroji, oprema in zaloge, katerih likvidacijska vrednost znaša 114.780,00 EUR (pri čemer je del rabljene opreme v znesku 13.610,00 EUR že unovčen, kolikšen del preostale rabljene opreme in strojev pa še bo, pa ni mogoče oceniti, ker je bila javna dražba neuspešna) ter še neizterjane terjatve. Glede slednjih navaja, da gre po večini za neizterljive (ker dolžniki niso solventni) in dvomljive terjatve.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da niti pritožbene navedbe o posebni in splošni stečajni masi in izgledih za unovčenje stečajne mase ne dajejo podlage za oprostitev plačila sodne takse. Pritožnik namreč ne pove, kolikšne so terjatve upnikov, ki so zavarovane z ločitvenimi pravicami. Ni namreč izključeno, da so te terjatve manjše od vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvenih pravic. Presežek tega vnovčenega premoženja namreč po poplačilu upnika z ločitveno pravico sestavlja splošno stečajno maso. Pritožnik tudi ne pojasni, v kakšni višini ima terjatve do insolventnih dolžnikov. Nezadostno pojasnjena je tudi pritožbena trditev, da je večina splošne stečajne mase že unovčena in da predvideni stroški po predračunu za čas od začetka stečajnega postopka do 07. 07. 2011 v znesku 40.865,00 EUR že skoraj presegajo vnovčeno premoženje, zaradi česar obstaja zelo majhna verjetnost, da bo tožeča stranka v prihodnje sredstva za poplačilo sodne takse lahko zagotovila. Sicer pa bi vse te okoliščine moral pojasniti pritožnik že v samem predlogu za oprostitev plačila sodne takse (4. odstavek 11. člena ZST-1). Brez navedbe relevantnih dejstev pa sodišče o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ne more odločiti v prid predlagatelju.

Neupoštevno je tudi pritožbeno sklicevanje na obsežno sodno prakso, ki insolventne dolžnike oprošča plačila sodnih taks, sklicujoč se na sklepe prvostopenjskega sodišča, saj nobeden od teh sklepov ni bil predmet pritožbenega preizkusa. Zgolj dejstvo insolventnosti dolžnika pa še ne daje podlage za njegovo oprostitev plačila sodnih taks, sicer bi bila ta okoliščina predvidena v 10. členu ZST-1 kot z zakonom določena taksna oprostitev. V nasprotju z navedenim, zmotno uveljavljanim avtomatizmom za oprostitev plačila sodnih taks zaradi insolventnosti dolžnika – taksnega zavezanca, namreč 4. odstavek 11. člena ZST-1 sodišču nalaga presojo tako premoženjskega, kot finančnega in likvidnostnega stanja stranke, ki taksno oprostitev predlaga.

Sodne takse v pravdnih postopkih v zvezi s stečajnim postopkom so del stroškov stečajnega postopka (355. člen ZFPPIPP), zato je že pojmovno izključeno sklepanje na oškodovanje upnikov zaradi plačila sodnih taks. Kot je bilo zgoraj obrazloženo, pa tožnik ni uspel dokazati, da bo zaradi plačila sodne takse onemogočen potek stečajnega postopka.

Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlog izkazali za neutemeljene, na ugotovljeno dejansko stanje pa je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

07.09.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 585/2013
• VSL sklep Cst 528/2019
• VSL sklep Cst 257/2011