<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

sodba I U 1659/2010
ECLI:SI:UPRS:2011:I.U.1659.2010

Evidenčna številka:UL0006972
Datum odločbe:21.09.2011
Področje:ŠOLSTVO
Institut:šolstvo - napredovanje v naziv - upoštevanje dodatnega strokovnega dela - mednarodni kongres ali konferenca

Jedro

V 3. odstavku 20. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive je določeno zgolj to, da se za mednarodno raven ali sodelovanje šteje sodelovanje med tremi ali več državami, ni pa določeno, koliko predstavnikov mora biti pri tem prisotnih iz vsake države. Torej zadostuje zgolj to, da je že samo eden predstavnik iz neke države prisoten in če so te države tri, gre za mednarodno raven. Razen tega v Pravilniku ni določeno, da se samostojni referat ne bi smel upoštevati, če je bil predstavljen na delavnici mednarodnega kongresa ali konference. Določeno je zgolj to, da se točkuje samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci, ni pa določeno, na kakšen način bi moral biti predstavljen, zato je po mnenju sodišča vseeno, ali je predstavljen na delavnici, kjer so lahko prisotni le predstavniki ene ali dveh držav, ali pa je predstavljen pred vsemi navzočimi.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Ministrstva za šolstvo in šport št. 10051-709/2010/5 (1115) z dne 12. 10. 2010 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

2. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 350,00 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog za napredovanje tožnice, ki ima strokovni naziv profesorica razrednega pouka, zaposlena v Osnovni šoli A., v naziv svetnica. V obrazložitvi odločbe navaja, da je ravnatelj Osnovne šole A. pri toženi stranki vložil predlog za napredovanje tožnice v naziv svetnice. Nadalje tožena stranka navaja, kakšni so pogoji za napredovanje v naziv svetnika glede na določilo 1. odstavka 11. člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive (v nadaljevanju Pravilnik). Ugotovljeno je bilo, da je imela tožnica naziv svetovalka več kot 4 leta, da je pri svojem delu nadpovprečno uspešna, da je izkazala uspešno končane programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju, s katerimi je zbrala dovolj točk, da pa ni izkazala dodatnega opravljenega strokovnega dela, s katerim bi lahko izkazala najmanj 38 točk, od tega najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki jih je v skladu s Pravilnikom mogoče vrednotiti z najmanj tremi točkami. Ugotovljeno je bilo, da je tožnica iz dodatnega strokovnega dela izkazala dovolj točk po A in B razdelku in iz dodatnega strokovnega dela, ki se v skladu s Pravilnikom ovrednoti s tremi ali več točkami, 13 točk. Tožnica je bila obveščena, da prispevkov, predstavljenih na posvetu ob dvestoletnici šolstva v Črenšovcih, ki je potekal leta 2009 in 2010, ni mogoče ovrednotiti v skladu z 2. alinejo č) razdelka 20. člena Pravilnika, saj ga je izvedla v eni izmed skupin, ki je potekala na posvetu. V kolikor strokovni sodelavec sodeluje s predavanjem ločeno po skupinah (kot delavnice), tega ni mogoče vrednotiti v skladu s predlagano 2. alinejo č) razdelka 20. člena Pravilnika, ki določa vrednotenje izvedbe samostojnega referata na mednarodnem kongresu ali konferenci. O navedenem je bila tožnica obveščena in je svoj predlog dopolnila z dopisom, v katerem izraža nestrinjanje z vrednotenjem dodatnega strokovnega dela. V skladu z 2. alinejo č) razdelka 20. člena Pravilnika se s štirimi točkami vrednoti referat, s katerim strokovni sodelavec sodeluje na mednarodnem kongresu ali konferenci, pri čemer se za mednarodno raven ali sodelovanje v skladu z zadnjim odstavkom 20. člena Pravilnika šteje sodelovanje med tremi ali več državami. Iz programa strokovnega posveta, ki je bil od 19. 2. 2010 do 20. 2. 2010 na temo Šolska kultura in klima v luči avtonomije izhaja, da je bil od 74 sodelujočih le eden predstavnik iz Madžarske ter dva predstavnika Avstrije, zato navedenega posveta ni mogoče označiti kot mednarodnega. Prav tako pa je bila tožena stranka s strani organizatorja posveta obveščena, da so vsi ostali predavatelji svoja predavanja izvajali v delavnicah, kjer ni bilo mogoče zagotoviti popolne mednarodne udeležbe (treh ali več držav), saj so delavnice potekale istočasno in so se plenarni predavatelji kot slušatelji razporedili po vseh delavnicah. O navedenem je bila tožnica obveščena, vendar niti do izteka roka za dopolnitev niti do dneva odločanja o predlogu za njeno napredovanje v naziv svetnice predloga ni dopolnila in zato ne izpolnjuje vseh pogojev iz 1. odstavka 11. člena Pravilnika kumulativno in je bil predlog za napredovanje zavrnjen.

Tožnica v tožbi navaja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je bila tožnica pri svojem delu nadpovprečno uspešna in da je izkazala uspešno končane programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju, nepravilno pa je ugotovila, da slednja ni izkazala dodatnega strokovnega dela, s katerim izkazuje najmanj 38 točk, od tega najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki jih je v skladu z določili Pravilnika mogoče vrednotiti z najmanj tremi točkami. Nepravilen je zaključek tožene stranke, da tožničinih referatov, predstavljenih na mednarodnem posvetovanju ob dvestoletnici šolstva v Črenšovcih, ki sta potekala leta 2009 in 2010, ni mogoče ovrednotiti v skladu z 2. alinejo č) razdelka 20. člena Pravilnika. Tožničin referat je bil obakrat sprejet brez kakršnihkoli pripomb s strani organizatorja, natančno ga je predstavila na samem kongresu, referat pa je bil objavljen tudi v zborniku. Neutemeljeno je stališče tožene stranke, da referata ni mogoče vrednotiti s štirimi točkami, saj ni dvoma, da je šlo za referat, s katerim je tožnica sodelovala na mednarodnem kongresu. Tožena stranka sama ugotavlja, da se za mednarodno raven šteje sodelovanje med tremi ali več državami, na obravnavanem kongresu pa so bili poleg slovenskih udeležencev prisotni tudi predstavniki Madžarske in Avstrije. Poleg tega je tožnica seznanjena s tem, da so številni njeni kolegi in kolegice napredovali v naziv tudi na podlagi referatov z mednarodnega posveta v Črenšovcih in so bili referati ovrednoteni z drugo alinejo č) razdelka 20. člena Pravilnika, zato je nepravično, da se pri tožnici uporablja drugačen kriterij. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da predlogu za napredovanje v naziv svetnice ugodi, podrejeno pa, naj se odločba odpravi ter naj se toženi stranki zadeva vrne v ponovno odločanje, toženi stranki pa naj se naloži tudi plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri tem, da tožnica ni izpolnila vseh predpisanih pogojev za napredovanje v naziv svetnica. Nadalje navaja, katere pogoje je potrebno izpolnjevati za naziv svetnika. Pravilnik v 2. alineji č) razdelka 20. člena določa, da se s štirimi točkami vrednosti samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci. Tožnica je priložila potrdili za leto 2009 in 2010, na katerih res piše, da je šlo za mednarodni posvet, na katerem je tožnica aktivno sodelovala z referatoma ... (leta 2009) in ... (leta 2010). Iz programa strokovnega posveta, ki je trajal od 19. 2. 2010 do 20. 2. 2010 na temo ... izhaja, da je od 74 sodelujočih bil le en predstavnik iz Madžarske in dva predstavnika iz Avstrije, zato navedenega posveta ni mogoče označiti kot mednarodnega. Prav tako je bila tožena stranka obveščena, da so vsi ostali predavatelji svoja predavanja izvajali v delavnicah, kjer pa ni bilo mogoče zagotoviti popolne mednarodne udeležbe, saj so delavnice potekale istočasno in so se plenarni predavatelji razporedili po delavnicah. Tožnica je svoj referat predstavila na delavnicah, zato ji le-tega ni mogoče vrednotiti kot samostojnega referata na mednarodnem kongresu ali konferenci. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožnica v pripravljalni vlogi v izogib ponavljanju vztraja pri svojih navedbah in poudarja, da bi bilo potrebno njen referat vrednotiti s štirimi točkami. Tožena stranka sama priznava, da je na spornem posvetu poleg slovenskih predstavnikov sodeloval tudi predstavnik iz Avstrije in iz Madžarske. Nelogično je vztrajanje tožene stranke, da takega posveta ne moremo šteti za mednarodnega, če pa so na njem sodelovali predstavniki treh različnih držav. Pri tem je nepomembno, kateri predstavniki oziroma katera država je imela na posvetu večino. Gre za tožničin samostojni referat, prestavljen je bil na mednarodnem kongresu ali konferenci, zato ga je tožena stranka vrednotila nepravilno, posledično pa je nepravilno ugotovljeno, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v naziv svetnica. Številni njeni kolegi in kolegice so napredovali v naziv tudi na podlagi referatov z mednarodnega posveta v Črenšovcih. Pri tem so bili referati vrednoteni z drugo alinejo č) razdelka 20. člena Pravilnika.

K točki 1 izreka:

Tožba je utemeljena.

Sodišče ugotavlja, da je v navedeni zadevi sporno, ali tožnica izpolnjuje enega od pogojev za napredovanje v naziv svetnice, to je pogoj dodatnega strokovnega dela. Konkretno gre za dodatno strokovno delo strokovnega delavca, ravnatelja oziroma direktorja, povezano z vzgojno izobraževalnim delom v zavodu iz 2. alineje č) razdelka 20. člena Pravilnika. Pri tem tožena stranka tožnici tega dodatnega strokovnega dela, ki je sicer vrednoten s 4 točkami, ni priznala. Izhajala je iz stališča, da njenih referatov, predstavljenih na mednarodnem posvetu ob dvestoletnici šolstva v Črenšovcih, ki sta potekala leta 2009 in 2010 ni mogoče vrednotiti v skladu z 2. alinejo č) razdelka 20. člena Pravilnika. To določilo sicer določa, da se s štirimi točkami ovrednoti dodatno strokovno delo, ki ga predstavlja samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci. V 3. odstavku 20. člena Pravilnika je določeno, da če s tem Pravilnikom ni določeno drugače, se za mednarodno raven ali sodelovanje šteje sodelovanje med tremi ali več državami. Tožena stranka meni, da mednarodni posvet v Črenšovcih ni mogoče šteti, da bi bil na mednarodni ravni, ker je bil le en predstavnik iz Madžarske in dva predstavnika iz Avstrije. S tem stališčem pa se sodišče ne more strinjati, saj je v 3. odstavku 20. člena Pravilnika določeno zgolj to, da se za mednarodno raven ali sodelovanje šteje sodelovanje med tremi ali več državami, ni pa določeno, koliko predstavnikov mora biti pri tem prisotnih iz vsake države. Torej po mnenju sodišča zadostuje že zgolj to, da je že samo eden predstavnik iz neke države prisoten in če so te države tri, gre za mednarodno raven. V konkretnem primeru je po mnenju sodišča šlo za mednarodno raven, saj je mogoče šteti, da sta poleg Slovenije sodelovali tudi Madžarska in Avstrija, saj so iz obeh držav bili prisotni predstavniki. Razen tega v Pravilniku ni določeno, da se samostojni referat ne bi smel upoštevati, če je bil predstavljen na delavnici mednarodnega kongresa ali konference. Določeno je zgolj to, da se točkuje samostojni referat na mednarodnem kongresu ali konferenci, ni pa določeno, na kakšen način bi moral biti predstavljen, zato je po mnenju sodišča vseeno, ali je predstavljen na delavnici, kjer so lahko prisotni le predstavniki ene ali dveh držav, ali pa je predstavljen pred vsemi navzočimi. Po mnenju sodišča iz besedila Pravilnika izhaja zgolj to, da mora biti mednarodni kongres na nivoju treh ali več držav in da je na njem predstavljen referat, ne glede na to, koliko predstavnikov je konkretno pri tistem referatu prisotnih. Nesporno pa je tožnica s svojima referatoma sodelovala in nesporno je tudi to, da je na referatu leta 2010 bil predstavnik tako iz Madžarske kot tudi dva predstavnika iz Avstrije in če se upošteva še Slovenijo, so sodelovale tri države.

Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku upoštevati stališče sodišča, ko gre za uporabo materialnega prava, to je pravilne uporabe 2. alineje č) razdelka 20. člena Pravilnika in v skladu s tem ponovno preveriti, ali je tožnica z dodatnimi strokovnimi deli zbrala dovolj točk in ali s tem izpolnjuje pogoje za napredovanje. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 4. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in odločbo odpravilo.

K 2. točki izreka:

Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožnici skladno s 3. odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z 2. odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS št. 24/07), ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnik v postopku imel pooblaščenca, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350,00 EUR.


Zveza:

Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v
nazive člen 20, 20/č, 20/č-4, 20/3.
Datum zadnje spremembe:
21.06.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU0NDI3
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*