<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje delovno in socialno sodišče
Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

VDS sodba Pdp 1098/2005
ECLI:SI:VDSS:2006:VDS.PDP.1098.2005

Evidenčna številka:VDS03578
Datum odločbe:11.05.2006
Področje:delovno pravo
Institut:novi ZDR - transformacija delovnega razmerja

Jedro

Če delavec uveljavlja transformacijo delovnega razmerja iz

določenega v nedoločen čas, zato ker je ostal na delu tudi po

preteku PZ, sklenjene za določen čas, ni bistveno, da ni hotel

podpisati naknadno predložene nove PZ za določen čas, ki naj bi

veljala za nazaj.

 

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve

stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da tožeči

stranki delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni dne

1.4.2004 s toženo stranko, dne 31.12.2004 ni prenehalo in še

traja z vsemi pravicami iz dela in po delu. Toženi stranki je

naložilo, da je dolžna s tožečo stranko skleniti pogodbo o

zaposlitvi za nedoločen čas, da jo je dolžna pozvati nazaj na

delo na delovno mesto svetovalec III ali na drugo delovno mesto,

ki ustreza njeni stopnji izobrazbe in z delom pridobljenih

delovnih zmožnosti, ji vpisati delovno dobo v delovno knjižico od

1.1.2005 dalje, dokler nezakonito prenehanje delovnega razmerja

traja, ji za to odbobje obračunati in izplačati pripadajočo plačo

z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakomesečne

plače v plačilo do izplačila, to je od vsakega 5. dne v mesecu

dalje do plačila za pretekli mesec, ter za tožečo stranko za čas

od 1.1.2005 dalje, dokler nezakonito prenehanje traja, obračunati

in plačati ustrezne prispevke in dajatve, ki bremenijo plačo, vse

v 8-ih dneh, pod izvršbo. Odločilo je še, da tožena stranka trpi

sama svoje stroške postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti

povzročene stroške postopka v višini 147.506,00 SIT, z zakonskimi

zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do

plačila, vse v 8-ih dneh, pod izvršbo. Toženi stranki je naložilo

še plačilo stroškov pričanja B. Č. 1.340,00 SIT in D. G. 2.320,00

SIT, vse v roku 8 dni, pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotne in

nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe

materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano

sodbo v celoti razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v

novo odločitev oz., da jo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v

celoti zavrže oz. zavrne. Navaja, da se ne strinja z oceno

sodišča prve stopnje, da je pomembna zgolj presoja, ali je

tožnica po preteku pogodbe o zaposlitvi ostala na istem delovnem

mestu brez sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi. Meni, da sodišče

prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, predvsem pa se

ni opredelilo do vseh navedb tožene stranke. Poudarja, da ni

zlorabila instituta delovnega razmerja za določen čas, tožnica pa

je bila, kot je sama izpovedala, prepričana, da bo delovno

razmerje za določen čas ponovno sklenjeno do 31.12.2005. Stranki

sta se predhodno dogovarjali o nadaljevanju delovnega razmerja za

določen čas, nikoli pa za nedoločen čas. Sodišče zamude pri

vročitvi novega predloga pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni

ocenilo objektivno. Med postopkom se je izkazalo, zakaj je do

zamude prišlo. Sodišče bi v zvezi s tem moralo izvesti dokaz z

zaslišanjem direktorja OS V. pri toženi stranki S. A.. Tega

dokaza ni tudi ni zavrnilo kot nepotrebnega. Lahko bi se drugače

in bolj popolno opredelilo o odločilnih dejstvih, vezanih na

ustne razgovore tožnice z nadrejenim. Sicer pa meni, da bi moralo

sodišče tožbeni zahtevek (pravilno: tožbo) zavreči zaradi

pomanjkanja procesnih postavk (pravilno: predpostavk). Tožnica

ponujene pogodbe o zaposlitvi za določen čas od 1.1.2005 do

28.2.2005 ni podpisala, po mnenju tožene stranke pa bi jo morala

in bi šele nato lahko zahtevala pri delodajalcu ugotovitev

nezakonitosti določb pogodbe o zaposlitvi o delovnem razmerju za

določen čas - da ji delovno razmerje ne preneha po 28.2.2005,

ampak ji traja za nedoločen čas. Šele nato bi lahko vložila

tožbo. Sodba opredelitve v zvezi s temi okoliščinami ne vsebuje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v okviru

pritožbenih razlogov in pri tem na podlagi 2. odstavka 350. člena

Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 - 2/2004) po

uradni dolžnosti pazilo na absolutno bistvene kršitve pravil

postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo

materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje

navedenih postopkovnih kršitev ni storilo, da je pravilno

ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo.

Po 54. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/02, Ur. l. RS št.

42/02) se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za

nedoločen čas, če je ostal na delu tudi po poteku časa, za

katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je

ugotovilo, da je tožnica, ki je imela sklenjeno pogodbo o

zaposlitvi za določen čas (od 1.4.2004 do 31.12.2004) za delovno

mesto svetovalec III, ostala na delu na tem delovnem mestu tudi

po 31.12.2004 (delala je 3.1., 4.1. in 5.1. 2005, nakar je bila

6.1. in 7.1.2005 na dopustu). Tega dejstva tožena stranka niti ni

zanikala, pač pa se je sklicevala na okoliščine, ki naj bi jo

opravičevale, da je bila tožnici šele 10.1.2005 predložena v

podpis nova pogodba o zaposlitvi (za določen čas od 1.1.2005 do

28.2.2005). Delavka, ki je bila zadolžena za pripravo te pogodbe

je bila od 21.12.2004 do 24.12.2004 v bolniškem staležu, od

27.12.2004 do 4.1.2005 pa na dopustu. Sodišče prve stopnje je

pravilno ocenilo, da navedene okoliščine, ki so v celoti na

strani tožene stranke, ne morejo pomeniti razloga za to, da v

konkretnem primeru ne bi veljala citirana določba ZDR.

Neutemeljena je pritožbena navedba, da bi bilo potrebno v zvezi s

temi okoliščinami zaslišati direktorja OS V. pri toženi stranki

S. A., saj to ne bi moglo spremeniti dejstva, da je tožena

stranka sama odgovorna za to, da nove pogodbe o zaposlitvi s

tožnico ni sklenila preden je nadaljevala z delom na istem

delovnem mestu brez sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve

stopnje v dokaznem sklepu, sprejetem na obravnavi, res ni izrecno

navedlo, da se ta dokazni predlog zavrne; vsebina dokaznega

sklepa so bili le dopuščeni dokazi. Vendar pa je sodišče prve

stopnje v sodbi posebej obrazložilo, da tega dokaza ni izvedlo

zato, ker ne bi mogel spremeniti ugotovljenih dejstev. Pritožbeno

sodišče soglaša, da izvedba tega dokaza ni bila potrebna. Čeprav

sodišče prve stopnje ni že v dokaznem sklepu, sprejetem na

obravnavi, navedlo, da je ta dokaz zavrnilo ter zakaj ga je

zavrnilo (kot to zahteva 287. člen ZPP), to ne predstavlja takšne

kršitve ZPP, ki bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost

sodbe (1. odstavek 339. člena ZPP).

Tudi pritožbena navedba tožene stranke, da je s tožnico decembra

2004 govorila o sklenitvi nove pogodbe o zaposlitvi za določen

čas - najdlje do 31.12.2005, v predmetni zadevi ne more imeti za

posledico ugotovitve obstoja delovnega razmerja le za čas do

31.12.2005, namesto za nedoločen čas, saj do sklenitve takšnega

dogovora očitno ni prišlo. Ob tem pa bistvo tega spora niti ni

nepodpisana pogodba o zaposlitvi za določen čas oz. vprašanje

njenega trajanja, da bi prišla v poštev določba 2. odstavka 10.

člena ZDR (domneva se, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za

nedoločen čas, če pogodba o zaposlitvi za določen čas ob nastopu

dela ni sklenjena v pisni obliki) ali določba 16. člena ZDR (v

primeru spora o obstoju delovnega razmerja, se šteje, da delovno

razmerje obstaja, če obstajajao elementi delovnega razmerja), pač

pa je bistvo v tem, da je ostala tožnica na delu na istem

delovnem mestu tudi po poteku časa, za katerega je imela

sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Tako tudi ne drži, da bi morala tožnica najprej podpisati

ponujeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 1.1.2005 do

28.2.2005, tožbo pa vložiti šele po tem, ko bi predhodno pri

delodajalcu uveljavljala, da ji delovno razmerje ne preneha

28.2.2005, ampak ji traja za nedoločen čas. Tožnica se je v

pritožbi z dne 11.1.2005, naslovljeni na delodajalca, jasno

sklicevala ravno na to, da je delo svetovalke opravljala tudi po

izteku zadnje pogodbe o zaposlitvi 31.12.2004, ter iz tega

razloga (enako kot pozneje v tožbi) uveljavljala, da se šteje, da

je sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Tožena stranka

je na pritožbo odgovorila 2.2.2005. Postavila se je na stališče,

da je med njima sklenjena pogodba o zaposlitvi za čas od 1.1.2005

do 28.2.2005. Tožnica je tožbo vložila 7.2.2005, torej v roku iz

2. odstavka 204. člena ZDR. Procesna predpostavka za sodno

varstvo predhodnega uveljavljanja pravic pri delodajalcu je torej

izpolnjena in tudi tožba je bila vložena pravočasno.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, niti niso podani

razlogi, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je

pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani

(ugodilni) del sodbe sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP).

 


Zveza:

ZDR člen 54, 54.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy0zODAxNQ==
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*