VDS sklep Pdp 483/2004

Jedro

Delavcu ni mogoče nuditi pravnega varstva, če z zvijačo doseže, da dela po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas (tako da ne podpiše nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas), in s tem nastopijo razlogi po 54. členu ZDR.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu - v 1. in 2. točki I. odstavka izreka, 2. točki II. odstavka izreka, III. odstavku in IV. odstavku izreka razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da se ugotovi, da ima tožeča stranka sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom na delovnem mestu inštruktorja vožnje "A, B, H" kategorije, od 1.9.2003 dalje. Da delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki ni prenehalo in še traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja in je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo v roku 8 dni. Ugotovilo je, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 15.10.2003, ki jo je podala tožena stranka tožeči stranki, nezakonita. Ugotovilo je, da tožeči stranki ni prenehalo delovno razmerje na delovnem mestu inštruktorja vožnje "A, B, H" kategorije s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas po redni odpovedi z dne 15.10.2003 in še traja, z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja in je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo v roku 8 dni. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki obračunati in izplačati plačo in druge prejemke iz delovnega razmerja, ki bi jih prejemala ves čas od 1.9.2003 dalje v primeru, da ne bi bilo nezakonite odpovedi, in sicer vse do vrnitve na delo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska terjatve do plačila, ter plačati posameznim terjatvam ustrezne prispevke in davke, vse v roku 8 dni. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 299.968,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.2.2004 dalje do plačila, vse v roku 8 dni.

Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožena stranka iz razloga nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. V pritožbi izrecno navaja, da se ne pritožuje zoper odločitev v delu, ki se nanaša na odpoved pogodbe o zaposlitvi. V zvezi z odločitvijo, da je tožniku prešlo delovno razmerje v delovno razmerje za nedoločen čas, ker je delal v času od 1.9.2003 do 5.9.2003, pa meni, da je odločitev nepravilna, saj tožena stranka ni opustila nobene svoje obveznosti in je delavec z zvijačo in prevaro izsilil nastanek pravnih posledic iz 54. člena Zakona o delovnih razmerjih. Tožena stranka se je namreč zaradi povečanega obsega dela dogovorila s tožnikom za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi za štiri mesece za 8 ur dnevno, s čimer se je tožnik strinjal. Tožena stranka je prosto delovno mesto voznika inštruktorja celo objavila na oglasni deski dne 22.8.2003, s pogoji, kot so bili dogovorjeni s tožnikom in mu tudi ponujeni v izročeni pogodbi o zaposlitvi. Iz tega razloga so tožniku tudi izročili dnevne razvide voženj za čas po 1.9.2003, ki jih je tožnik tudi dejansko opravljal, dokler tožena stranka od pooblaščenke tožnika ni prejela dopisa, to je do 11.9.2003. Tožena stranka je tožniku pravočasno izročila pogodbo o zaposlitvi za obdobje od 1.9.2003 do 31.12.2003. Tožnik delodajalca ni obvestil o tem, kako je z njegovo polovično zaposlitvijo v vrtcu in je zato tožena stranka čakala na informacijo o tem, ali bo šlo za zaposlitev s polnim ali polovičnim delovnim časom. Delavec je pogodbo vzel, da jo bo doma prebral in podpisal. 11.9.2003 pa je tožena stranka od pooblaščenke tožeče stranke prejela dopis, v katerem ga ta poziva k transformaciji delovnega razmerja v delovno razmerje za nedoločen čas. Sodišče se sklicuje, da je tožnik zanikal obstoj dogovora o obsegu in trajanju pogodbe o zaposlitve, v zvezi s tem pa ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem S. B., ki bi lahko pojasnil, kakšne dogovore sta s tožečo stranko imela.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99 - 2/2004). Na podlagi navedenega preizkusa je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, v posledici česar tudi ni popolno ugotovilo dejanskega stanja.

Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza z zaslišanjem priče S. B., s katerim sta se s tožnikom dogovarjala za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno menilo, da za transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas zadostuje zgolj dejstvo, ki je med strankama nesporno, da tožnik ni podpisal nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas od 1.9.2003 do 31.12.2003. Tak zaključek sodišča prve stopnje pa je po oceni pritožbenega sodišča preuranjen, saj iz doslej izvedenega dokaznega postopka izhaja, da je tožena stranka tožniku ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi za določen čas od 1.9.2003 do 31.12.2003, ki pa je tožnik ni podpisal. Očitno pa je šlo za dogovarjanje o podaljšanju delovnega razmerja med tožečo in toženo stranko, ni pa razčiščeno, ali sta se dogovarjali za podaljšanje delovnega razmerja za določen ali nedoločen čas. To dejstvo pa bo lahko sodišča lahko razčistilo le z zaslišanjem predlagane priče S. B., ki se je s tožnikom dogovarjal. Zgolj zaslišanje tožnika za ugotovitev navedenih dejstev ne zadostuje.

Pravilno opozarja pritožba, da delavcu ni mogoče nuditi pravnega varstva, če z zvijačo doseže, da dela po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, tako da ne podpiše nove pogodbo o zaposlitvi za določen čas, tako da s tem nastopijo razlogi po 54. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/2002). Upoštevati je namreč treba, da je delodajalec delavcu izročil pogodbo o zaposlitvi za določen čas in bil v dobri veri, da jo bo le-ta podpisal, zaradi česar mu je tudi pustil, da je delal po poteku prejšnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V tem individualnem delovnem sporu je potrebno še razčistiti, ali sta se delavec in delodajalec dogovarjala, da od 1.9.2003 dalje skleneta pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče zaslišati predlagano pričo S. B. in po potrebi dodatno tožnika ter razčistiti kakšni so bili dogovori v zvezi z sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi, kdaj so ti pogovori potekali in kdaj je tožnik toženi stranki jasno dal vedeti, da ne bo podpisal pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Za razrešitev predmetnega individualnega delovnega spora je namreč potrebno ugotoviti, zakaj je tožena stranka tožniku pustila opravljati delo po poteku prve pogodbe o zaposlitvi, pred podpisom nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Od navedenega je namreč odvisno, ali je nastopil primer iz 54. člena ZDR, da je potrebno šteti, da je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi s toženo stranko za nedoločen čas.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo ter zadevo vrnilo v novo sojenje, za kar je imelo podlago v določbi 355. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je sklenilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka v skladu z določbo 3. odstavka 165. člena ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VDS sodba Pdp 903/2004
• VDS sodba Pdp 795/2004
• VDS sodba Pdp 198/2000