VDSS Sklep Pdp 253/2022

Jedro

Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da določba prvega odstavka 85. člena ZDR-1 od toženke terja aktivno ugotavljanje morebitne kršitve, čemur toženka utemeljeno nasprotuje. Po navedeni določbi je opozorilo pravočasno, če je podano najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in v šestih mesecih od nastanka kršitve. Pri tem se šteje, da delodajalec (predstojnik državnega organa) ugotovi kršitev, ko je seznanjen z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo kršitve. To pa je dejansko vprašanje, do katerega se sodišče prve stopnje še ni opredelilo. Glede na navedeno toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdaj je začel teči subjektivni rok za pisno opozorilo.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se v delu, v katerem se nanaša na plačilo razlike v višini 145,53 EUR mesečno, šteje za predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

II. V ostalem se pritožbi tožeče stranke in v celoti pritožbi tožene stranke ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 7. 2020 in razveljavilo sklep tožene stranke z dne 7. 7. 2020 ter sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja z dne 2. 9. 2020 (I. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo in mu prizna vse pravice po pogodbi o zaposlitvi z dne 10. 6. 2006 in sklenjenih aneksih od 1. 10. 2020 dalje, ga za to obdobje prijavi v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, mu obračuna plačo v znesku 3.454,71 EUR bruto mesečno, od te plače odvede davke in prispevke ter izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 5. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek, ki se nanaša na plačilo razlike do mesečnega zneska 3.640,49 EUR, je zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je, da je dolžna toženka tožniku povrniti njegove stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku 15-dnevnega izpolnitvenega roka (III. točka izreka).

2. Tožnik se pritožuje zoper sodbo v delu, ki se nanaša na odločitev o reparaciji. Navaja, da sodišče ni upoštevalo plačila za nadurno delo, ki bi ga tožnik po rednem teku stvari prejemal še naprej, če toženka ne bi odpovedala pogodbe o zaposlitvi. Prav tako ni upoštevalo spremembe tožbe, po kateri tožnik zahteva plačilo zneska 3.786,02 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da tožbenemu zahtevku ugodi, oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Toženka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe in odločitev o stroških postopka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je pisno opozorilo pred redno odpovedjo z dne 20. 12. 2019 pravočasno, saj je generalna direktorica kršitev delovne obveznosti ugotovila 10. 12. 2019. Zato je zmotna presoja sodišča prve stopnje o nepravočasnosti pisnega opozorila. Sodišče bi moralo pojasniti, kdaj je začel teči rok iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1. Zmotna je tudi presoja o teži kršitev iz odpovedi. Navaja, da varstvo pred odpovedjo predstavniku delavcev pripada le, če ravna v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in pogodbo o zaposlitvi, k0t je določeno v 112. členu ZDR-1. Pri tem se sodišče ni opredelilo do tožnikovih kršitev zakonskih predpisov (ZPrCP, ZNPPol in ZJRM-1) ter aktov policije. Prav tako sodišče ni upoštevalo, da je tožnik ponavljal kršitve v krajšem časovnem obdobju. Težo kršitev dodatno utemeljuje tožnikov položaj predstavnika delavcev in dejstvo, da je tožnik 31. 3. 2020 samovoljno preklical policijsko patruljo, ki jo je na kraj dogodka napotil sodelavec. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Stranki v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev s pritožbo izpodbijanega dela sodbe. Tožnik priglaša stroške odgovora.

5. Pritožba tožnika se v delu, v katerem se nanaša na plačilo razlike v višini 145,53 EUR mesečno, šteje za predlog za izdajo dopolnilne sodbe.

6. Sodišče prve stopnje je o reparacijskem zahtevku odločilo v višini 3.640,49 EUR. Po 325. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) lahko stranka v 15 dneh od prejema sodbe predlaga sodišču, naj sodbo dopolni. Po tretjem odstavku 327. člena ZPP se pritožba, v kolikor se izpodbija sodba samo zaradi tega, ker sodišče ni s sodbo odločilo o vseh zahtevkih strank, šteje za predlog za izdajo dopolnilne sodbe. Pritožbeno sodišče je pritožbo tožnika delno štelo za predlog za izdajo dopolnilne sodbe, in sicer v delu, v katerem se nanaša na zahtevek za plačilo razlike v plači do zneska 3.786,02 EUR mesečno (nad 3.640,49 EUR mesečno).

7. Sicer sta pritožbi utemeljeni.

8. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavljata pritožbi, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP.

9. Tožnik je bil pri toženki zaposlen na delovnem mestu samostojni policijski inšpektor v A. centru PU B. Dne 20. 12. 2019 je toženka izdala in mu 3. 1. 2020 vročila pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v katerem mu je očitala kršitev delovne obveznosti. Dne 18. 6. 2020 je toženka izdala in mu 19. 6. 2020 vročila pisno obdolžitev in vabilo na zagovor, ki se ga je udeležil po pooblaščenki in podal zagovor. Toženka mu je nato 17. 7. 2020 vročila redno odpoved o zaposlitvi iz krivdnega razloga zaradi več novih kršitev delovnih obveznosti po podanem pisnem opozorilu.

10. Sodišče prve stopnje je presodilo, da je pisno opozorilo pred odpovedjo z dne 20. 12. 2019 prepozno. Zavzelo je stališče, da določba prvega odstavka 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji) od toženke terja aktivno ugotavljanje morebitne kršitve, čemur toženka utemeljeno nasprotuje. Po navedeni določbi je opozorilo pravočasno, če je podano najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in v šestih mesecih od nastanka kršitve. Pri tem se šteje, da delodajalec (predstojnik državnega organa) ugotovi kršitev, ko je seznanjen z vsemi bistvenimi elementi delavčeve kršitve in bistvenimi dejanskimi okoliščinami, ki lahko vplivajo na presojo kršitve. To pa je dejansko vprašanje, do katerega se sodišče prve stopnje še ni opredelilo. Glede na navedeno toženka v pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo, kdaj je začel teči subjektivni rok za pisno opozorilo.

11. Toženka v pritožbi tudi utemeljeno opozarja na pomanjkljivo presojo o tem, da kršitve obveznosti niso resne oziroma tako hude, da bi opravičevale redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, še zlasti glede na tožnikovo sindikalno funkcijo. Status predstavnika delavcev v primeru ugotovljenih kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ne omogoča varstva pred odpovedjo. Tudi sindikat in njegovi člani ne smejo ravnati nezakonito, saj takšna ravnanja niso deležna posebnega varstva po 112. členu ZDR-1. V zvezi s tem pritožba pravilno opozarja, da se sodišče ni opredelilo do zakonitosti tožnikovega ravnanja oziroma v odpovedi očitane kršitve predpisov in prvega odstavka 93. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU; Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadaljnji), po katerem mora javni uslužbenec opravljati delo v skladu s predpisi, kolektivno pogodbo, pogodbo o zaposlitvi, splošnimi akti organa in kodeksom etike.

12. Pri presoji teže očitanih kršitev obveznosti iz odpovedi je sodišče prve stopnje kot pravno podlago navedlo 2. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1, čeprav se ta nanaša na primer izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Toženka tožniku pogodbe o zaposlitvi ni izredno odpovedala, zato pravno podlago predstavlja 89. člen ZDR-1. V 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi opredeljen kot kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, glede na zahtevo po predhodnem pisnem opozorilu pa je bistveno, da delavec nadaljuje s kršitvami - v enaki, podobni ali drugačni obliki (ker že samo po sebi daje določeno težo kršitvam). V drugem odstavku 89. člena ZDR-1 pa je določeno, da mora biti razlog iz prvega odstavka tega člena ZDR-1 utemeljen, torej takšen, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

13. Zaradi obrazložene zmotne uporabe materialnega prava, ki je imela za posledico nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, je pritožbeno sodišče pritožbi toženke v celoti in posledično v ostalem pritožbi tožnika ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), v katerem naj dopolni dokazni postopek v nakazani smeri in ponovno odloči o utemeljenosti tožnikovega zahtevka.

14. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da ugotovljenih pomanjkljivosti sodbe ne more samo odpraviti. Dopolnitev dokaznega postopka predstavlja obsežnejši sklop dejstev, do katerih se sodišče prve stopnje še ni opredelilo, to pa ne more biti prvič predmet raziskovanja na pritožbeni stopnji, saj bi bilo v takem primeru prekomerno poseženo v pravico strank do pritožbe. Poleg tega bo moralo sodišče prve stopnje z dopolnilno sodbo odločiti o utemeljenosti dela tožbenega zahtevka. Z razveljavitvijo izpodbijane sodbe ter vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ne bo kršena pravica strank do sojenja v razumnem roku. Za tožnika, ki ima prebivališče izven sodnega okrožja Ljubljana, bo oprava naroka pred Delovnim sodiščem v Kopru bolj ekonomična.

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

23.08.2022

Podobni dokumenti:

• VDSS Sodba Pdp 817/2022
• VDSS Sklep Pdp 872/2017