VDSS Sodba in sklep Pdp 679/2021

Jedro

Pritožba utemeljeno navaja, da se kršitev iz odpovedi nanaša na obdobje, preden je bil tožnik sploh seznanjen s pisnim opozorilom po 85. členu ZDR-1. Ker je bil s pisnim opozorilom seznanjen 29. 8. 2019, bi mu tožena stranka lahko zakonito podala redno odpoved iz krivdnega razloga le za kršitve, ki bi jih storil po seznanitvi s pisnim opozorilom, saj je namen opozorila prav v tem, da delavec v nadaljevanju ne krši več pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Na to jasno kaže formulacija prvega odstavka 85. člena ZDR-1, ki določa možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- spremeni v točkah I.1 in I.2 izreka tako, da se glasi:

"I. 1. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 28. 11. 2019, je nezakonita in se razveljavi.

2. Delovno razmerje tožeče stranke pri toženi stranki ni prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 28. 11. 2019 in še traja, skladno s pogodbo o zaposlitvi št. ..., z dne 1. 4. 2014."

- razveljavi v točkah od I.3 do I.10 izreka ter v točkah II in III izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, (1) da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 28. 11. 2019 nezakonita in se razveljavi; (2) da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo na podlagi navedene redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in še traja; (3) da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in mu od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do poziva nazaj na delo priznati vse pravice iz delovnega razmerja ter ga prijaviti v obvezna zavarovanja; (4) da mu je dolžna od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do 1. 6. 2020 obračunati plačo skladno s pogodbo o zaposlitvi, od zneska obračunati davke in prispevke ter mu izplačati neto plačo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska v plačilo, to je od vsakega 6. dne v mesecu za pretekli mesec, dalje do plačila; (5) ga od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo prijaviti v dodatno pokojninsko zavarovanje in nezgodno zavarovanje, skladno s kolektivno pogodbo in za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja plačati dodatno pokojninsko zavarovanje in nezgodno zavarovanje; (6) mu plačati mesečno razliko v plači za čas od 1. 6. 2020 do vrnitve na delo v bruto znesku 1.969,64 EUR mesečno, od zneska obračunati pripadajoče davke in prispevke ter mu izplačati neto razliko, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti vsakega posameznega mesečnega zneska v plačilo, to je od vsakega 6. dne v mesecu za pretekli mesec, dalje do plačila; (7) mu izplačati razliko v regresu za leto 2020 v znesku 1.209,60 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestni od 11. 6. 2020 dalje do plačila; (8) izplačati nadomestilo za neizkoriščen dopust v skupnem trajanju 15 dni v znesku 3.043,20 EUR, od zneska obračunati pripadajoče davke in prispevke ter mu izplačati neto nadomestilo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila; (9) mu obračunati sorazmerni del plače ob koncu leta za leto 2020, od nje odvesti pripadajoče davke in prispevke in neto znesek nakazati na tožnikov račun in (10) mu plačati odškodnino iz naslova nepremoženjske škode v višini 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila (točka I izreka). Zavrnilo je podredni tožbeni zahtevek, ki se glasi, (1) da je tožena stranka dolžna tožniku plačati denarno povračilo v višini 18 tožnikovih mesečnih plač, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in (2) mu plačati odškodnino iz naslova premoženjske škode v višini 96.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila (točka II izreka). Odločilo je, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka (točka III izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, toženi stranki pa naloži v plačilo tožnikove pravdne stroške. Navaja, da zakon nalaga delodajalcu dolžnost, da pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozori delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila (prvi odstavek 85. člena ZDR-1). Tožnik je že v sojenju pred sodiščem prve stopnje opozoril na datumsko neskladje med očitanimi kršitvami iz opozorila in kršitvijo, ki je bila podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi; očitano domnevno kršitev iz opozorila je namreč tožnik storil več kot mesec po kršitvi, ki je podlaga za odpoved, ali drugače povedano, kršitev iz redne odpovedi (tudi če bi bil tožnik zanjo odgovoren) je tožnik storil več kot dva meseca pred prejemom obvestila. Tožniku je bilo opozorilo vročeno 30. 8. 2019 in sicer za (zastarane) kršitve, ki naj bi jih storil v času med 11. 6. 2019 in 15. 7. 2019. Sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da je pomemben datum, ko se je tožena stranka s kršitvijo seznanila. Tak zaključek sodišča je nesprejemljiv, saj sodišče datum storitve kršitve dejansko enači z datumom seznanitve s kršitvijo, kar pa zakon strogo loči. Kršitev, zaradi katere je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana, datumsko ne more biti pred kršitvijo, za katero je tožena stranka tožniku izdala pisno opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovnega kršenja pogodbenih oziroma drugih obveznosti iz delovnega razmerja, saj lahko opozorilo predstavlja podlago za odpoved le za ravnanja, storjena po vročitvi opozorila. Določilo prvega odstavka 85. člena ZDR-1 predvideva, da delodajalec redno odpove pogodbo, "če bo delavec ponovno kršil /.../". Tudi pojmovno delavec ne more ponovno kršiti delovne obveznosti, ki je bila kršena že pred kršitvijo iz opozorila. V obširni pritožbi med drugim tudi navaja, da sta bili izpovedbi A. A. (direktorice oddelka) in B. B. (vodje odseka) prilagojeni navedbam tožene stranke o "stalni praksi pri toženi stranki" glede izvajanja postopka nadzora ter da sta bili seznanjeni z vsebino spora in da tožnik ni pristal na novo sklenitev pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "svetovalec nadzornik", saj je sklenitvi pisno nasprotoval, zato je napačen zaključek sodišča, da je med strankama prišlo do dejanskega sporazumnega izvrševanja drugačne pogodbe. Ne drži, da bi bila tožnikova udeležba na sestankih obvezna ter da ni bilo v pristojnosti tožnika, da bi sam odločal, kdaj je njegova udeležba na sestankih potrebna. Zmoten je tudi zaključek sodišča o neizvrševanju prioritetnih nalog ter o tem, da je bil tožnik pristojen za izvedbo priporočil notranje revizije. Tožnik ni kršil pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja, ker po internih aktih tožene stranke ni bil zadolžen za odpremo gradiva po 624. seji sveta banke C. Zato se tudi ne strinja s stališčem sodišča, da bi moral spremljati izvajanje ukrepov oziroma se pozanimati, kdo bo poskrbel za odpremo gradiva.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane vmesene sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Po določbi 3. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) lahko delodajalec delavcu poda redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog). Pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga mora delodajalec v skladu s prvim odstavkom 85. člena ZDR-1 najkasneje v 60 dneh od ugotovitve kršitve in najkasneje v šestih mesecih od nastanka kršitve pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja v enem letu od prejema pisnega opozorila, razen če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti drugače določeno, vendar ne dalj kot v dveh letih.

7. Iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki, nazadnje na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 1. 4. 2014 za delovno mesto "inšpektor upravitelj". Tožena stranka mu je 29. 8. 2019 podala pisno opozorilo, v katerem mu je očitala neudeležbo na sestanku dne 12. 6. 2019 in ignoriranje vabila na sestanek dne 19. 6. 2019, zavrnitev udeležbe na sestanku dne 24. 7. 2019 in dne 25. 7. 2019 ter neopravljanje prioritetnih nalog - izvršitev priporočil notranje revizije s področja ZPotK-2, pri čemer je naknadno določen rok potekel 30. 6. 2019. Tožena stranka je tožniku 28. 11. 2019 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ker tožnik ni v skladu z dolgoletno prakso pri toženi stranki kot poročevalec na seji sveta banke C. zagotovil, da gre gradivo (odredba in nadzorniško pismo), ki je bilo potrjeno na 624. seji sveta banke C. 11. 6. 2019, v odpremo, kar vključuje lektoriranje, podpisovanje in posredovanje gradiva banki D. d. d., ter da ni spremljal izvrševanja ukrepov pri banki D. d. d. po izdani odredbi, s katero je bilo banki naloženo, da mora odpraviti ugotovljene kršitve. Za področje prevar je bil v nadzorniškem pismu določen rok, da mora banka akcijski načrt za odpravo ugotovljenih neskladnosti in pomanjkljivosti posredovati do 15. 7. 2019.

8. Pritožba utemeljeno navaja, da se kršitev iz odpovedi nanaša na obdobje, preden je bil tožnik sploh seznanjen s pisnim opozorilom po 85. členu ZDR-1. Ker je bil s pisnim opozorilom seznanjen 29. 8. 2019, bi mu tožena stranka lahko zakonito podala redno odpoved iz krivdnega razloga le za kršitve, ki bi jih storil po seznanitvi s pisnim opozorilom, saj je namen opozorila prav v tem, da delavec v nadaljevanju ne krši več pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Na to jasno kaže formulacija prvega odstavka 85. člena ZDR-1, ki določa možnost odpovedi, če bo delavec ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Tožena stranka tožniku ni očitala, da bi po 29. 8. 2019 ponovno kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi že iz tega razloga nezakonita, ne glede na vsebino kršitev iz pisnega opozorila oziroma redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Glede na določbo prvega odstavka 85. člena ZDR-1, da se lahko redna odpoved iz krivdnega razloga poda le za kršitve, storjene po podanem pisnem opozorilu, ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je odpoved zakonita, ker se je tožena stranka s kršitvijo seznanila šele po podaji pisnega opozorila.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava spremenilo v točki I.1 in I.2 izreka tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi in trajanje delovnega razmerja, saj je bilo v tem delu dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, zmotno pa uporabljeno materialno pravo (5. alineja 358. člena ZPP). V preostalem (glede reintegracije oziroma eventualne sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, reparacije in odškodnine) pa je sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj sodišče zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da je izpodbijana odpoved zakonita, v tem delu sploh ni ugotavljalo dejanskega stanja (355. člen ZPP).

10. Po določbi 355. člena ZPP sme pritožbeno sodišče, če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, izjemoma razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, če glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne presoje, da je odpoved zakonita, ni ugotavljalo dejanskega stanja glede reintegracije oziroma sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, reparacije in odškodnine, gre za obsežen del dokaznega postopka, ki doslej še ni bil izveden, in ne more biti prvič izveden šele na pritožbeni stopnji. Ni namreč potrebna le ponovitev že izvedenih dokazov na pritožbeni obravnavi zaradi oblikovanja spremenjene dokazne ocene (347. člen ZPP), ampak dopolnitev dejanskega stanja glede okoliščin, ki sploh še niso bile predmet obravnavanja na prvi stopnji (355. člen ZPP). To bo hitrejše in bolj ekonomično izvedeno na prvi stopnji, strankam pa tudi ne bo odvzeta pravica do pritožbe zoper ugotovljeno dejansko stanje.

11. Glede na sprejeto odločitev pritožbenega sodišča se pritožbenemu sodišču ni bilo treba opredeljevati do ostalih pritožbenih navedb, saj niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega in četrtega odstavka 165. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

20.07.2022

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 535/2011
• VDSS sodba Pdp 44/2010
• VDSS Sodba in sklep Pdp 66/2022