<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSRS Sklep II Ips 78/2021


pomembnejša odločba

Sodišče:Vrhovno sodišče
Oddelek:Civilno-gospodarski oddelek, civilni senat
ECLI:ECLI:SI:VSRS:2022:II.IPS.78.2021
Evidenčna številka:VS00054534
Datum odločbe:09.02.2022
Opravilna številka II.stopnje:VSM Sklep I Ip 877/2020
Datum odločbe II.stopnje:15.12.2020
Senat:Karmen Iglič Stroligo (preds.), dr. Ana Božič Penko (poroč.), mag. Nina Betetto, mag. Matej Čujovič, Vladimir Horvat
Področje:IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
Institut:izvršba za izterjavo denarne terjatve - predpostavke za izvršbo na podlagi izvršljivega notarskega zapisa - predhodno vprašanje v postopku izvršbe - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - kredit v CHF - valutna klavzula v CHF - valutno tveganje - varstvo potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - ugovor nepoštenih pogodbenih pogojev - načelo formalne legalitete - ničnost kreditne pogodbe - odlog izvršbe - dopuščena revizija - ugoditev reviziji

Jedro

Ob upoštevanju posebne narave notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se s spremembo 71. člena ZIZ omogoča odlog izvršbe na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti v primerih, ko dolžnik potrošnik vloži tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pri tem pa se ne odstopa od načela stroge formalne legalitete. Sodišče mora postopek s tako tožbo izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja. Sodišče varuje dolžnika potrošnika tudi tako, da ga v primerih, ko tožbe še ni vložil in ni očitno, da dolžnik nima izgledov za uspeh s tožbo, na vložitev tožbe napoti, izvršbo pa v tem času odloži.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo izvršbo za izterjavo kreditne obveznosti (stanovanjskega kredita) v korist banke zoper dolžnika na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa hipotekarne kreditne pogodbe. Dolžnika sta vložila ugovor, ki pa ga je sodišče prve stopnje zavrnilo in odločilo, da sta dolžna dolžnika upnici nerazdelno povrniti stroške ugovornega postopka v višini 914,63 EUR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi dolžnikov ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je sklep o izvršbi I 1211/2018 z dne 7. 9. 2018 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo. Odločilo je, da je upnica dolžnikoma dolžna v 8 dneh od vročitve sklepa povrniti 110,00 EUR ugovornih stroškov, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila in 250,00 EUR pritožbenih stroškov, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

3. Upnica je v skladu s sklepom II DoR 64/2021 z dne 7. 4. 2021 vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka (prvi odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve in druge stopnje spremeni tako, da se pritožba dolžnikov zoper prvostopenjski sklep zavrne, dolžnikoma pa naloži v plačilo vse stroške postopka, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Podredno predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne pritožbenemu sodišču v novo odločanje, prav tako s stroškovno posledico.

4. Dolžnika sta vložila laičen odgovor na revizijo, zaradi česar ga Vrhovno sodišče ni upoštevalo.

Dopuščeno revizijsko vprašanje in oris zadeve

5. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 64/2021 z dne 7. 4. 2021 na predlog upnice dopustilo revizijo glede vprašanja, ali načelo formalne legalitete dopušča izvršilnemu sodišču, da v ugovornem postopku presoja, ali kreditna pogodba za kredit z valutno klavzulo, ki je sklenjena v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, v delu, ki se nanaša na glavni predmet pogodbe, vsebuje nepoštene pogodbene pogoje po Zakonu o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot), oziroma, da ugotavlja ničnostne razloge in na tej podlagi zavrne predlog za izvršbo.

6. V obravnavani zadevi je banka (upnica) vložila izvršilni predlog za izvršbo kreditne obveznosti (stanovanjskega kredita) zoper dolžnika na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa hipotekarne kreditne pogodbe. Kreditna obveznost z valutno klavzulo je bila vezana na tujo valuto švicarski frank (CHF), dolžnika pa sta jo bila dolžna plačati v obrokih v domači valuti (EUR) po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan plačila. Dolžnika sta vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem sta uveljavljala ničnost kreditne obveznosti zaradi možnosti drastičnega povečanja kreditne obveznosti in s tem špekulativne narave kredita, ki ga ne bi sklenila, če bi se zavedala navedenega tveganja, ki jima s strani banke naj ne bi bilo ustrezno predstavljeno.

Odločitev sodišč nižjih stopenj in revizijske navedbe

7. Sodišče prve stopnje je uvodno izpostavilo vprašanje, ali je sploh dopustno presojati ničnost določb notarskega zapisa v izvršbi (kar je bistvo dopuščenega vprašanja) in sprejelo stališče, da je. Menilo je, da presoja ničnosti v izvršilnem postopku v ničemer ne prikrajša ne upnika in ne dolžnika, ki še vedno lahko vložita tožbo za ugotovitev ničnosti v pravdnem postopku. Izvršilno sodišče pa naj bi bilo dolžno že po uradni dolžnosti preizkusiti, ali notarski predpis, ki je podlaga izvršbe, izpolnjuje pogoje izvršilnega naslova, saj je vezano le na tak notarski zapis, ki izpolnjuje vse zakonske pogoje, tako formalne kot vsebinske. Poleg tega iz sodbe Sodišča EU C-407/18 z dne 26. 6. 2019, v zadevi Addiko banka proti Kuhar (v nadaljevanju sodba C-407/18) izhaja, da postopek, iz katerega izvira notarski zapis (pred notarjem), ni enakovreden učinkovitemu sodnemu varstvu in ne zadošča glede varstva pred nepoštenimi pogoji. Notarski zapis nima učinkov pravnomočnosti, zato ni prepovedano ponovno odločanje. Ugovorni razlog se nanaša na vprašanje izvršilnega naslova v smislu 2. točke 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Nato je presojalo, ali so pogodbeni pogoji kreditne pogodbe vezane na CHF nični oziroma nepošteni in presodilo, da niso. Obrazložilo je, da ne obstajajo razlogi, ki bi preprečevali izvršbo (zlasti po 2. in 8. točki prvega odstavka in drugem odstavku 55. člena ZIZ) in ugovor dolžnikov zavrnilo.

8. Sodišče druge stopnje se je s temi razlogi glede presoje ničnosti in nepoštenosti pogodbenih pogojev v okviru izvršilnega postopka strinjalo. Pojasnilo je, da je že v več zadevah sprejelo stališče, da se presoja nepoštenega pogodbenega pogoja, ki je po slovenskem pravu ničen, nanaša na presojo, ali ima notarski zapis učinek izvršilnega naslova (2. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ in 4. člen Zakona o notariatu, v nadaljevanju ZN). Sodišče je o nasprotovanju materialnim prisilnim določilom presodilo kot o predhodnem vprašanju (13. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). O spornem vprašanju se bo tako lahko še enkrat odločalo v pravdi. Sklicuje se na evropsko sodno prakso o varstvu potrošnikov in na stališče, da je treba o nepoštenem pogodbenem pogoju odločiti takoj, ko ima sodišče potrebne pravne in dejanske elemente. Pojasnilo je, da je glede načela formalne legalitete v zvezi z neposredno izvršljivim notarskim zapisom odstopilo do sodne prakse Vrhovnega sodišča, in sicer od zadeve II Ips 524/2004 z dne 30. 9. 2003 in predvsem II Ips 55/2020 z dne 4. 12. 2020. Stališčem Vrhovnega sodišča v zadnje citiranem sklepu ni sledilo predvsem, ker je Vrhovno sodišče svojo odločitev oprlo izključno na splošno določilo prvega odstavka 17. člena ZIZ1, ne da bi se pri tem opredelilo do specialnega določila 4. člena ZN2, ki določa zakonske pogoje, pod katerimi je notarski zapis sploh izvršilni naslov, in ne da bi pri tem upoštevalo institut nedopustnega procesnega razpolaganja (dispozicije) iz tretjega odstavka 3. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, čeprav je zakonski pogoj soglasja z neposredno izvršljivostjo procesno razpolaganje (dispozicija). Na načelo formalne legalitete pri notarskih zapisih je treba gledati drugače, kot to velja za pravnomočno sodno odločbo. Sklicevalo se je na novejšo pravno teorijo in sodno prakso sodišča EU (predvsem sodbo C-407/18). V skladu z načelom atrakcije in koncentracije postopka lahko izvršilno sodišče odloči o vseh spornih vsebinskih ugovorih kot o predhodnem vprašanju. Presoja v izvršilnem postopku in pravdnem postopku se glede na pojasnjeno zasnovo izvršilnega postopka ne izključujeta, ampak dopolnjujeta v celovito sodno varstvo. Najboljšo rešitev ponujata institut predhodnega vprašanja in prekinitev izvršilnega postopka le v položaju, ko je morebitna pravda že v zaključni fazi, nikakor pa ne, ko še ni niti sprožena. Vsebinsko je sodišče druge stopnje sprejelo drugačno stališče kot sodišče prve stopnje, in sicer, da je v notarskem zapisu zajet nepošten in ničen pogodbeni pogoj o vezanosti dolgoročnega stanovanjskega potrošniškega kredita na tujo valuto CHF. Zato je pritožbi dolžnikov ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je sklep o izvršbi z dne 7. 9. 2018 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo.

9. Upnica v reviziji stališču sodišča druge stopnje nasprotuje in navaja, da odločitev odstopa od prakse Vrhovnega sodišča. Pojasnjuje, zakaj razlogi za odstop od sodne prakse niso utemeljeni in zakaj ni utemeljeno sklicevanje na 4. člen ZN. Šlo naj bi za dopusten pravni posel, kar je Vrhovno sodišče že pojasnilo npr. v zadevi II Ips 201/2017 z dne 7. 5. 2018. Sklicuje se tudi na sodno prakso Sodišča EU, ki pa ne narekuje drugačne uporabe načela formalne legalitete v slovenskem pravu. Poudarja, da je sprememba ZIZ-M3 še razširila možnost odloga izvršbe.

Presoja v obravnavani zadevi

10. Revizija je utemeljena.

11. Vrhovno sodišče je svoje stališče glede uporabe načela formalne legalitete4 in presoje ničnosti pogodbenih pogojev izvršljivega notarskega zapisa v okviru izvršilnega postopka že podalo v odločbi II Ips 55/2020 z dne 4. 12. 2020. V tej zadevi je presojalo, ali načelo formalne legalitete, po katerem je (med drugim) izvršilno sodišče vezano na izrek sodbe, velja tudi, če je izvršilni naslov (zgolj) izvršljiv notarski zapis. Obrazložilo je, da je za uresničitev dolžnikove pravice iz 23. člena Ustave poleg odstopa od načela formalne legalitete, pri katerem bi izvršilno sodišče v ugovornem postopku samo ugotavljalo ničnostne razloge, mogoč še drug pristop. Tak, ki vztraja pri konceptu stroge formalne legalitete, a hkrati omogoča „realno dosegljiv odlog izvršbe, za katerega pa je odločilna verjetnost uspeha z ničnostno tožbo in nič drugega.5“ Kot prednost takšnega pristopa je izpostavilo, da zagotavlja učinkovito pravico dolžnika do sodnega varstva, hkrati pa ne spodje instituta izvršljivega notarskega zapisa, ki je učinkovit instrument varstva upnikovega položaja.

12. Vrhovno sodišče je v citirani zadevi vzelo v obzir tudi evropsko sodno prakso, predvsem sodbo Sodišča EU v zadevi C-407/18. Judikatura Sodišča EU ni prepovedala izrivanja vsebinskih ugovorov o nepoštenosti pogodbenega pogoja iz notarskega zapisa iz izvršbe v ločen postopek (na primer postopek ugotovitve ničnosti notarskega zapisa ali postopek ugotovitve ničnosti izvršbe), zahtevala pa je, naj bo pravno varstvo potrošnika kot celota učinkovito, uveljavljanje njegovih pravic pa ne pretirano oteženo.6 Težava v slovenski sodni praksi je bila predvsem, da je bilo odlog izvršbe izjemno težko doseči, s tem pa varstvo dolžnika ni bilo učinkovito. Ta sodba Sodišča EU je bila podlaga za spremembo nacionalne sodne prakse pri odločanju o odlogu izvršbe v potrošniških zadevah.

13. A ne le, da se je v zvezi z dopuščenim vprašanjem odvilo veliko teoretičnih razprav in da se je razvila (evropska) sodna praksa7, spremenila se je tudi zakonodaja. Z dnem 27. 3. 2021 je začela veljati sprememba ZIZ-M8, po kateri je v primerih, kot je obravnavani, mogoč odlog izvršbe do vložitve (in rešitve) tožbe za ugotovitev neveljavnosti pravnega posla. Zakonodajalec je natančno preučil teoretične pomisleke o dosedanjih pomanjkljivostih ureditve.9 Pravni teoretiki so bili kritični tudi do določbe, ki je odlog izvršbe pogojevala s plačilom varščine (dosedanji tretji odstavek 71. člena ZIZ) in določbe o brezplačni pravni pomoči (8. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči).10 Zakonodajalec je pojasnil, da se zaradi učinkovitega varstva v smislu Direktive 93/13 na podlagi sodbe Sodišča EU C-407/18 potrošnikom, nad katerimi se vodi izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, sedaj omogoča učinkovito varstvo njihovih pravic. Ob upoštevanju posebne narave notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se s spremembo 71. člena ZIZ omogoča odlog izvršbe na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti v primerih, ko dolžnik potrošnik vloži tožbo na neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, pri tem pa se ne odstopa od načela stroge formalne legalitete. Sodišče mora postopek s tako tožbo izvesti kot prednostno zadevo brez odlašanja. Sodišče varuje dolžnika potrošnika tudi tako, da ga v primerih, ko tožbe še ni vložil in ni očitno, da dolžnik nima izgledov za uspeh s tožbo, na vložitev tožbe napoti, izvršbo pa v tem času odloži.

14. Sodišča bodo morala odslej v svoji praksi upoštevati opozorila teorije in novo zakonodajo, s čimer bo varstvo dolžnika učinkovito. Glede na navedeno Vrhovno sodišče ne vidi potrebe po spremembi svoje sodne prakse glede vezanosti na načelo formalne legalitete, kot jo je začrtalo npr. v zadevi II Ips 55/2020 z dne 4. 12. 2020. Zato je tudi v obravnavani zadevi pravilno postopanje, da sodišče dolžnika, ki je ugovarjal temu, da so pogodbeni pogoji izvršljivega notarskega zapisa nepošteni in nični, opozori na možnost vložitve tožbe za takšno ugotovitev in hkrati odloži izvršbo.

15. Zato je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, razveljavilo sklep sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v ponovno odločanje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Pri tem bo moralo slediti zgoraj navedenim napotkom.

16. Odločitev o pridržanju odločitve o stroških revizijskega postopka za končno odločbo temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

17. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------
1 Po katerem sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.
2 Notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla.
3 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS 36-718/2021 z dne 12. 3. 2021, ki velja in se uporablja od 27. 3. 2021.
4 Izvršilno sodišče je v primeru, ko odloča o izvršbi, ki je predlagana na podlagi izvršilnega naslova, na ta izvršilni naslov vezano (načelo formalne legalitete). To pomeni, da izvršilnega varstva na njegovi podlagi ne more odreči, niti ne more ponovno presojati njegove materialnopravne pravilnosti in zakonitosti (npr. II Ips 36/2019 z dne 9. 5. 2019).
5 I. Vuksanovič, Sodišče EU in izvršba na podlagi notarskega zapisa, Odvetnik 4(92)/2019, str. 20 in naslednje.
6 Ibidem, stran 22.
7 Med drugim je Okrajno sodišče na Vrhniki Vrhovnemu sodišču predlagalo izdajo svetovalnega mnenja glede vprašanja, ali je izvršilno sodišče ob upoštevanju Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. 4. 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah, sodne prakse sodišča Evropske Unije (v nadaljevanju SEU), zlasti sodbe C-407/18 in 23. in 24. člena ZVPot, dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti potrošniško pogodbo, ki je sklenjena v obliki notarskega zapisa (ki glede na določbi 17. in 20a. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov) z vidika ničnosti in obstoja verodostojne listine in ob ugotovitvi ničnosti, predlog za izvršbo zavrniti, ali pa le izvršbo odložiti do odločitve o ničnosti pogodbe s strani pravdnega sodišča na podlagi vložene tožbe dolžnikov. Predlog je Vrhovno sodišče zavrnilo (II SM 1/2020).
8 Določba drugega odstavka 71. člena ZIZ se sedaj glasi: "Ne glede na prejšnji odstavek sme sodišče na predlog dolžnika ali po uradni dolžnosti odložiti izvršbo, če so za to podani posebno upravičeni razlogi, in sicer:…3. kadar dolžnik, ki je potrošnik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, zatrjuje neveljavnost pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa,…"
9 Glej predvsem 12. in nadaljnje strani Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-M), EVA: 2020-2030-0001, prva obravnava.
10 Ki je določala, da se brezplačna pravna pomoč ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, razen če kot verjeten izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki preprečujejo izvršbo.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 23
Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-2, 71, 71/2-3
Zakon o notariatu (1994) - ZN - člen 4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
01.04.2022

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDU1NTMy