<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Kazenski oddelek

Sodba I Ips 445/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:I.IPS.445.2008

Evidenčna številka:VS2004502
Datum odločbe:24.11.2008
Področje:KAZENSKO PROCESNO PRAVO
Institut:pripor - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine

Jedro

Glede na konkretno ugotovljene objektivne (višina povzročene premoženjske škode, število posameznih goljufij, več storilcev) in subjektivne okoliščine, je sklep sodišča, da bi bila s ponavljanjem takšnih kaznivih dejanj zoper potencialne oškodovance (tako pravne kot tudi fizične osebe) lahko ogrožena varnost ljudi, razumen.

Izrek

Zahtevi zagovornikov obdolženih I.P. in M.H. za varstvo zakonitosti se zavrneta.

Obrazložitev

A.

1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Celju je s sklepoma, navedenima v uvodu, zoper obdolžena I.P. in M.H. odredil pripor iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z utemeljenim sumom, da sta storila kazniva dejanja goljufije po drugem in prvem odstavku 217. člena v zvezi s 25. členom KZ. Pritožbi zagovornikov obdolžencev je senat Okrožnega sodišča v Celju zavrnil.

2. Zagovorniki obdolženega I.P. so zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vložili zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi, kot navajajo, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka in Vrhovnemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep razveljavi in pripor zoper obdolženca odpravi oziroma podrejeno, da ga nadomesti s hišnim priporom. Vložniki v obrazložitvi zahteve zatrjujejo, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti v sklepu o odreditvi pripora ni konkretiziran in da zaključka o ogrožanju varnosti oškodovancev ter neogibnosti pripora nista obrazložena.

3. Zagovornik obdolženega M.H. je zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja, zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki so vplivale na zakonitost sodne odločbe ter predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da pripor zoper obdolženega M.H. odpravi. Vložnik ugotavlja, da priporni razlog ponovitvene nevarnosti ni podan, ugotavlja, da je imel obdolženi H. pri dejanjih zgolj vlogo "slamnatega moža" in opozarja na njegovo slabo zdravstveno stanje. Zatrjuje, da so ugotovitve sodišča med seboj v nasprotju glede vlog ali posameznih udeležencev pri izvršitvi kaznivih dejanj in zatrjuje, da sodišče ni obravnavalo pritožbenih navedb o tem, da niso podane okoliščine, ki bi kazale na to, da bo obdolženec na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj in da sama nezaposlenost obdolženca tega tudi ne potrjuje. Meni, da ni podana sorazmernost s težo dejanj glede na očitano udeležbo obdolženemu H., do česar se sodišče prav tako ni opredelilo. Navaja še, da pri kaznivih dejanjih "niso bili oškodovani ljudje, temveč gospodarski subjekti - gospodarske družbe".

4. Vrhovni državni tožilec mag. A.F. je v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP, navedel, da kršitve zakona, ki jih zatrjujeta vložnika, niso podane. Vloga vsakega izmed udeležencev bo natančno ugotovljena lahko šele na podlagi rezultatov opravljene preiskave, to pa sodi v sklop ugotavljanja dejanskega stanja, ki ga z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati. Ocenjuje, da je sodišče pravilno upoštevalo večje število kaznivih dejanj, zaradi katerih sta obdolženca v postopku in je utemeljeno sklepalo na obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti.

5. Zagovornik obdolženega M.H. v izjavi na odgovor vrhovnega državnega tožilca vztraja pri navedbi, da je glede na vloge, ki naj bi jih pri storitvi dejanja imeli obdolženci, podano nasprotje med temi ugotovitvami in sklepanjem, da je podana realna nevarnost, da bi obdolženec M.H. na prostosti s kaznivi dejanji nadaljeval.

B.

6. Obstoj pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP pri obdolženem I.P. je preiskovalni sodnik pravilno ugotovil in ga ustrezno utemeljil, senat okrožnega sodišča pa je odgovoril in utemeljeno zavrnil pritožbene navedbe zoper ta sklep. Teža dejanj, ki so predmet postopka, je precejšnja že zgolj ob upoštevanju premoženjske škode, ki je zaradi teh nastala po dosedanjih ugotovitvah. Ta krepko presega znesek, ki predstavlja kvalifikatorno okoliščino pri kaznivem dejanju goljufije po drugem odstavku 217. člena KZ. Število dejanj in dejstvo, da so bila storjena z udeležbo več storilcev, jim daje še večjo težo. Poleg objektivnih okoliščin sodišče ugotavlja tudi subjektivne okoliščine, ki kažejo na nevarnost ponovitve, in sicer neurejene življenjske razmere, v katerih živi obdolženec, dejstvo, da je obdolženec brez zaposlitve in rednih dohodkov. Povsem jasno je, da sodišče v zvezi s temi okoliščinami ugotavlja ogroženo varnost potencialnih oškodovancev, med katerimi niso samo pravne osebe, ampak tudi fizične. Glede na višino povzročene premoženjske škode je sklep sodišča, da bi bila s ponavljanjem takšnih kaznivih dejanj (zoper nove oškodovance) lahko ogrožena varnost ljudi, razumen. V času odločanja sodišča o odreditvi pripora ob ugotovljeni ponovitveni nevarnosti sodišče ni razpolagalo s podatki, na katere bi lahko oprlo presojo, da bi bilo mogoče ponovitveno nevarnost preprečiti z blažjim ukrepom, kot je pripor. Zatrjevanje obrambe o dohodkih partnerice in pomoči staršev obdolženca in partnerice bo lahko upoštevano v skladu z določilom tretjega odstavka 200. člena ZKP.

7. Sodišče je obstoj pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP za obdolženega M.H. pravilno ugotovilo in ga ustrezno utemeljilo. Teža dejanja, ki se kaže v številu posameznih goljufij, višini nastale premoženjske škode, dejstvo, da so bila dejanja storjena z udeležbo več oseb in so morala biti načrtovana, so objektivne okoliščine, ki utemeljujejo ugotovljeno ponovitveno nevarnost, med subjektivnimi okoliščinami pa sodišče ugotavlja dejstvo, da je bil obdolženec že kaznovan zaradi istovrstnega kaznivega dejanja, da je dejansko nezaposlen in brez premoženja in v zadnjih petih mesecih ni imel nobenega dohodka. Na navedbe pritožbe njegovega zagovornika, ki jih v zahtevi za varstvo zakonitosti izpostavlja vložnik, kolikor so te relevantne, je senat okrožnega sodišča odgovoril s tem, ko je praktično ponovil razloge o obstoju vseh pogojev, ki se zahtevajo za odreditev pripora, čeprav posebej pri tem pritožbenih navedb ni ponavljal. Vprašanje točnih vlog posameznih udeležencev pri izvršitvi kaznivih dejanj je dejansko vprašanje, ki se bo razjasnjevalo v kazenski preiskavi, do sedaj ugotovljena dejstva pa zadostujejo za ugotovitev o obstoju utemeljenega suma, da je obdolženec storil dejanja, ki se mu očitajo.

C.

8. Na podlagi navedenega je Vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, ki jih uveljavljajo zagovorniki obdolženih I.P. in M.H., hkrati pa je bilo ugotovljeno, da sta deloma zahtevi vloženi zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, to je iz razloga, ki ga po drugem odstavku 420. člena ZKP ni dovoljeno uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti. V skladu z določbo 425. člena ZKP je Vrhovno sodišče zato zahtevi zavrnilo.


Zveza:

ZKP člen 201, 201/1-3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yMjU0NQ==