<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Gospodarski oddelek

VSL Sodba I Cpg 575/2019
ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CPG.575.2019

Evidenčna številka:VSL00033853
Datum odločbe:07.05.2020
Senat, sodnik posameznik:dr. Marko Brus (preds.), Tadeja Zima Jenull (poroč.), Magda Teppey
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
Institut:prodaja po vzorcu ali modelu - lastnosti stvari - barva stvari - model ali vzorec - katalog - bistvena lastnost blaga - odgovornost prodajalca za stvarne napake - razbremenitev odgovornosti za napake - pogodbena omejitev ali izključitev prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake - nično pogodbeno določilo - nemoralno ravnanje - dokazovanje - pravno relevantna dejstva - obrazložitev odločitve o stroških postopka

Jedro

Nedvomno je, da sta pravdni stranki ob dogovarjanju o vrsti in lastnostih talne obloge imeli pred svojimi očmi vzorec iz kataloga. Logično in življenjsko je, da je tožeča stranka toženi stranki oziroma njenima predstavnikoma pokazala izbrani vzorec, ker je želela točno določeno barvo talnih oblog – siv odtenek, ki se bo skladal z že obstoječo opremo. Izbran vzorec iz kataloga, ki ga je tožeča stranka pokazala toženi stranki, je bil bistven za določitev lastnosti (barve) talnih oblog. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki ob ogledu prostorov dosegli dogovor o barvnem vzorcu, ki ga je želela tožeča stranka, in ne o šifri in nazivu tega barvnega vzorca. Za tožečo stranko šifra in naziv barvnega vzorca nista bila pomembna in zanjo niti ni bilo pomembno, kako si je tožena stranka označila, kateri barvni odtenek talnih oblog tožeča stranka želi. Zato ni mogoče šteti, da je bil s tem, ko je zakoniti zastopnik tožene stranke sam ali po nareku predstavnice tožeče stranke za potrebe izvršitve svojih obveznost, zapisal šifro talne obloge, ki je bila navedena pod izbranim vzorcem v katalogu, med pravdnima strankama dosežen dogovor o šifri talnih oblog. Dosežen je bil dogovor o barvnem odtenku talne obloge po vzorcu.

Dogovorjeni barvni odtenek je bil bistvena lastnost predmeta pogodbe. Zato je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da so dobavljene talne obloge imele stvarno napako. Dejstvo, da je bila v potrjeni ponudbi zaradi napake v katalogu navedena šifra talnih oblog, ki je bila dejansko tudi dobavljena, na pravilnost izpolnitve ne vpliva. Tožena stranka se je namreč zavezala dobaviti talne obloge v izbranem sivem odtenku, takšnem kot je bil toženi stranki pokazan v katalogu. Ker tega ni storila, svoje obveznosti ni izpolnila pravilno. Neobstoj krivde tožene stranka za nepravilno izpolnitev za odločitev v tem postopku ni pravno odločilen. Ta se namreč presoja pri odškodninskih zahtevkih.

Pogodbeno določilo, da kupljenega blaga ni možno menjati ali vračati, po presoji pritožbenega ni mogoče uporabiti v primerih vračil ali menjav blaga zaradi stvarnih napak, torej v primerih uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov.

Že po naravi stvari same je namreč nedopustno s pogodbeno klavzulo izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjeno lastnost. Pogodbene določbe o dogovorjeni lastnosti stvari zaradi take klavzule sploh ne bi bilo mogoče uresničiti. S takšno klavzulo si prodajalec že v pogodbo vgradi možnosti, da izigra kupca prav pri lastnosti stvari, ki je za kupca pomembna in zato izrecno dogovorjena. Ker je takšno ravnanje nemoralno, je tako pogodbeno določilo, da kupljene stvari ni mogoče vračati oziroma menjati v kolikor ne ustreza dogovorjenim lastnosti (ni prave barve) nična.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 466,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 145217/2015 z dne 26. 11. 2015 ostane v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 1.510,52 EUR (II. točka izreka). Presodilo je, da je tožeča stranka upravičeno odstopila od pogodbe o nakupu talnih oblog po vzorcu. Zato je odločilo, da mora tožena stranka (prodajalka) tožeči stranki (kupki) vrniti prejeti avans za talne obloge v višini 15.900,00 EUR.

2. Proti sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Sodišču prve stopnje je očitala, da je razmerje med pravdnima strankama zmotno opredelilo kot prodajo po vzorcu ter da se ni opredelilo do njenih trditev o tem, da je bil med pravdnima stranka dosežen dogovor o šifri talnih oblog in ne o prodaji po vzorcu.2 Zatrjevala je, da so v obrazložitvi sodbe v zvezi z izjavo zakonitega zastopnika tožene stranke G. P. in priče S. P. nasprotja med razlogi sodbe in vsebino zapisnikov. Sodišču prve stopnje je očitala, da je zmotno presodilo, da je pogodbeno določilo, da kupljenega blaga ni možno menjati ali vračati, nično. Vztrajala je pri stališču, da dostavljene talne obloge nimajo stvarne napake, saj se šifra dostavljenih talnih oblog ujema s šifro talnih oblog v potrjeni ponudbi. Sodišču prve stopnje je očitala tudi, da je kršilo določila pravdnega postopka, ker ni obrazložilo zavrnitve dokaza z zaslišanjem priče G. S.3 in odločitve o stroških postopka.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo. Priglasila je svoje pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki sta na podlagi sprejete ponudbe sklenili pogodbo, s katero se je tožena stranka kot prodajalka zavezala tožeči stranki kot kupcu dobaviti izbrano talno oblogo, tožeča stranka pa se je zanjo zavezala plačati 15.900,00 EUR. Tožeča stranka je toženi stranki že pred dobavo talne obloge plačala avans v višini 15.900,00 EUR. Ob dobavi talne obloge je tožeča stranka oziroma njena svetovalka ugotovila, da se barva talne obloge na ujema z naročenim barvnim vzorcem talne obloge. Zato je svetovalka tožeče stranka zavrnila prevzem dobavljene talne obloge. Tožeča stranka je toženi stranki večkrat telefonsko reklamirala talno oblogo zaradi napačne barve. Tožena stranka talne obloge ni zamenjala, niti ni tožeči stranki vrnila plačanega avansa. Sklicevala se je na klavzulo v pogodbi (priloga B2), po kateri menjava in vračilo kupljenega blaga ni možno. Ker tožena stranka ni bila pripravljena zamenjati blago oziroma vrniti plačanega avansa, je tožeča stranka zaradi stvarne napake dobavljene talne obloge odstopila od pogodbe. V tem postopku je tožeča stranka vtoževala vračilo plačanega avansa.

6. Med pravdnima strankama je bilo sporno, ali sta sklenili prodajno pogodbo po (barvnem) vzorcu (518. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ).4 Prodaja po vzorcu vsebuje dogovor o tem, da mora biti dobavljena stvar po svojih lastnostih skladna z vzorcem predloženim ob sklenitvi pogodbe. Prodajalec odgovarja kupcu za te lastnosti, vzorec pa je merilo zaveze, ki jo je prevzel.5 Pri prodaji po vzorcu odgovarja prodajalec, če stvar, ki jo je izročil kupcu, ne ustreza vzorcu, kadar gre za gospodarsko pogodbo, po predpisih o odgovornosti prodajalca za stvarne napake stvari (prvi odstavek 518. člena OZ).

7. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sta pravdni stranki v tem primeru sklenili prodajno pogodbo po vzorcu. Odločitev sodišča prve stopnje je obrazložena, razlogi so logični, prepričljivi in jasni. Med njimi ni nasprotij. Pritožbeno sodišče zato razlogom sodišča prve stopnje v celoti sledi in še dodaja.

8. Tožeča stranka je med postopkom pred sodiščem prve stopnje dosledno trdila, da je barvo talne obloge izbrala po realnem vzorcu v katalogu, ki ga je na ogledu prostorov večkrat pokazala predstavnikoma tožene stranke (zakonitemu zastopniku tožene stranke G. P. in njegovemu očetu S. P.). Pojasnila je, da je barvni vzorec izbrala upoštevajoč že obstoječo opremo v prostorih, ki je v sivi barvi. Trdila je tudi, da sta bila o razlogih za izbor sivega barvnega vzorca predstavnika tožene stranke seznanjena ter da sta si izbrani vzorec v katalogu ogledala, da sta ga videla. Te trditve tožeče stranke so tudi po presoji pritožbenega sodišče, kot je pojasnjeno v nadaljevanju, potrdili zakoniti zastopnik tožene stranke in vse zaslišane priče.

9. Ne držijo pritožbene trditve, da je sodišče prve stopnje le na podlagi izjave zakonitega zastopnika tožene stranke zaključilo, da sta pravdni stranki sklenili prodajno pogodbo po vzorcu. To iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja. Sodišče prve stopnje je navedeno dejstvo ugotovilo na podlagi zaslišanj zakonitega zastopnika tožene stranke in prič S. P., R. I., S. J. in J. M., kar je logično in prepričljivo pojasilo v 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

10. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj je izjavo zakonitega zastopnika tožene stranke štelo kot nasprotujočo in nezanesljivo. Sodišče prve stopnje je v 14. točki obrazložitve sodbe konkretno, z navedbo primera in dela prepisa zapisnika iz katerega to izhaja (prepis zapisnika z dne 20. 6. 2018 na strani 7), pojasnilo, zakaj je izjavo zakonitega zastopnika tožene stranke o pravno odločilnem delu štelo kot neverodostojno in nezanesljivo. Temu zaključku se pridružuje tudi pritožbeno sodišče, saj je zakoniti zastopnik tožene stranke enkrat izjavil, da je naročilo talnih oblog prejel po šifri, drugič pa, da sta mu predstavnici tožeče stranke pokazali kakšne barve talne obloge želita in da je videl vzorec.

11. Ker je zakoniti zastopnik o odločilnih dejstvih podal nasprotujoče si izjave, ne držijo niti pritožbeni očitki, da so v zvezi z izjavo zakonitega zastopnika tožene stranke nasprotja med tem, kar je sodišče prve stopnje navedlo med razlogi sodbe o vsebini zapisnika in prepisom zvočnega posnetka zaslišanja. Le dejstvo, da je sodišče prve stopnje v okviru dokazne ocene sledilo delu izjave zakonitega zastopnika, ki je usklajena z izpovedbami ostalih prič, pri čemer je pojasnilo, zakaj ne verjame, da je bil med pravdnima strankama sklenjen dogovor o šifri, pa ne predstavlja kršitve določil pravdnega postopka (nasprotja med razlogi sodbe o vsebini zapisnika in prepisom zvočnega posnetka zapisnika).

12. Katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj (8. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je v 14. točki obrazložitve prepričljivo pojasnilo, zakaj je pričo S. P. ocenilo kot nezanesljivo. Tudi iz njegove izjave namreč izhajajo nasprotja. Enkrat je izjavil, da je predstavnica tožeče stranke pokazala vzorec talne obloge, drugič na izrecno vprašanje, ali je videl vzorec, ni želel odgovoriti, tretjič pa je izjavil, da vzorca ni videl, ker slabo vidi (glej stran 11 in 12 prepisa zaslišanja z dne 20. 6. 2018, list. št. 111).

13. Glede na navedeno je tako zmotno pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zaključilo, da gre v tem primeru za prodajo po vzorcu, ker ni sledilo izjavama zakonitega zastopnika tožene stranke in priče S. P. Nedvomno je namreč, da sta pravdni stranki ob dogovarjanju o vrsti in lastnostih talne obloge imeli pred svojimi očmi vzorec iz kataloga. Logično in življenjsko je, da je tožeča stranka toženi stranki oziroma njenima predstavnikoma pokazala izbrani vzorec, ker je želela točno določeno barvo talnih oblog – siv odtenek, ki se bo skladal z že obstoječo opremo. Izbran vzorec iz kataloga, ki ga je tožeča stranka pokazala toženi stranki, je bil bistven za določitev lastnosti (barve) talnih oblog. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da sta pravdni stranki ob ogledu prostorov dosegli dogovor o barvnem vzorcu, ki ga je želela tožeča stranka, in ne o šifri in nazivu tega barvnega vzorca. Za tožečo stranko šifra in naziv barvnega vzorca nista bila pomembna in zanjo niti ni bilo pomembno, kako si je tožena stranka označila, kateri barvni odtenek talnih oblog tožeča stranka želi. Zato ni mogoče šteti, da je bil s tem, ko je zakoniti zastopnik tožene stranke sam ali po nareku predstavnice tožeče stranke za potrebe izvršitve svojih obveznost, zapisal šifro talne obloge, ki je bila navedena pod izbranim vzorcem v katalogu, med pravdnima strankama dosežen dogovor o šifri talnih oblog. Dosežen je bil dogovor o barvnem odtenku talne obloge po vzorcu.

14. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da je bil dosežen dogovor o šifri, ker je tožeča stranka po ugotovitvi napake v katalogu, toženi stranki sporočila novo, pravilno šifro želenega barvnega vzorca. To dejanje po presoji pritožbenega sodišča dokazuje ravno nasprotno, saj je tožeča stranka ob tem toženi stranki tudi naročila, naj preveri, ali je naročila dogovorjeno pravo barvo talnih oblog – siv odtenek. Vse to kaže, da je bila pogodba sklenjena po vzorcu in ne po šifri, saj je bila barva talnih oblog, kot že večkrat pojasnjeno, za tožečo stranko bistvena lastnost naročenih talnih oblog.

15. Za odločitev, ali je bila v tem postopku sklenjena pogodba po vzorcu ni bistveno, kdo je priskrbel katalog vzorcev talnih oblog, niti ali je tožena stranka sodelovala pri izbiri barve talnih oblog. Bistveno je le, ali je bil toženi stranki pokazan želeni vzorec barve. Prav tako za odločitev ni pravno odločilno, ali je bila tožena stranka dobavitelj talnih oblog proizvajalca G. Zato sodišče prve stopnje s tem, ko se do navedenih trditev ni opredelilo, ni kršilo določil pravdnega postopka. Skladno z določilom 213. člena ZPP se je sodišče dolžno opredeliti le do tistih trditev in dokazov, ki so za odločitev bistveni.

16. Tožena stranka tožeči stranki ni dostavila talnih oblog v dogovorjenem barvnem odtenku. Dogovorjeni barvni odtenek je bil bistvena lastnost predmeta pogodbe. Zato je pravilen tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da so dobavljene talne obloge imele stvarno napako. Dejstvo, da je bila v potrjeni ponudbi zaradi napake v katalogu navedena šifra talnih oblog, ki je bila dejansko tudi dobavljena, na pravilnost izpolnitve ne vpliva. Tožena stranka se je namreč zavezala dobaviti talne obloge v izbranem sivem odtenku, takšnem kot je bil toženi stranki pokazan v katalogu. Ker tega ni storila, svoje obveznosti ni izpolnila pravilno. Neobstoj krivde tožene stranka za nepravilno izpolnitev za odločitev v tem postopku ni pravno odločilen. Ta se namreč presoja pri odškodninskih zahtevkih. Glede na navedeno tako sodišču prve stopnje ni mogoče očitati niti kršitve določil pravdnega postopka zaradi neopredelitve do trditev tožene stranke o neobstoju krivde zaradi napake v katalogu, njenem primernem in skrbnem ravnanju ter trditev o njenih naporih za dosego zamenjave dobavljenih talnih oblog s talnimi oblogami prave barve (213. člen ZPP).

17. Ker je tožeča stranka, kot je zgoraj že pojasnjeno, toženi stranki pokazala barvni vzorec talnih oblog v katalogu z namenom, da bo tožena stranka dobavila točno takšen odtenek talnih oblog (ki se bo skladal z že obstoječo opremo prostorov) in ne le z namenom, da se iz kataloga prečita oznaka talnih oblog, drugi odstavek 518. člena OZ6 in odločba VSRS II Ips 139/2008 z dne 18. 4. 2011 za odločitev v tem primeru nista uporabljiva.

18. Pogodbeno določilo, da kupljenega blaga ni možno menjati ali vračati, po presoji pritožbenega ni mogoče uporabiti v primerih vračil ali menjav blaga zaradi stvarnih napak, torej v primerih uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov. Stranka se skladno z določilom 466. člena OZ sicer lahko razbremeni odgovornosti za stvarne napake, vendar pa mora biti to med strankama konkretno in jasno dogovorjeno. Zato le pavšalno pogodbeno določilo, da kupljenega blaga ni možno menjati ali vračati, po presoji pritožbenega sodišča ne zadostuje za razbremenitev odgovornosti tožene stranke za stvarne napake. Iz besedila navedenega pogodbenega določila namreč ni mogoče sklepati, da se odpoved menjave ali vračila blaga nanaša tudi na menjave ali vračilo blaga zaradi uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov. Navedeno pogodbeno določilo tako po presoji pritožbenega sodišča predstavlja opozorilo tožeči stranki, da se v primeru pravilne izpolnitve ne more premisliti glede nakupa ali želenih lastnosti blaga. Zato se tožena stranka s sklicevanjem na navedeno pogodbeno določilo ne more razbremeniti odgovornosti za stvarne napake.

19. Ne glede na pojasnjeno v predhodnem odstavku, pa je pogodbeno določilo, da kupljenega blaga ni mogoče menjati ali vračati, v kolikor se nanaša na dogovorjene lastnosti blaga, nično, kot je to pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Že po naravi stvari same je namreč nedopustno s pogodbeno klavzulo izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjeno lastnost. Pogodbene določbe o dogovorjeni lastnosti stvari zaradi take klavzule sploh ne bi bilo mogoče uresničiti. S takšno klavzulo si prodajalec že v pogodbo vgradi možnosti, da izigra kupca prav pri lastnosti stvari, ki je za kupca pomembna in zato izrecno dogovorjena. Ker je takšno ravnanje nemoralno, je tako pogodbeno določilo, da kupljene stvari ni mogoče vračati oziroma menjati v kolikor ne ustreza dogovorjenim lastnosti (ni prave barve) nična (prvi odstavek 86. člena OZ).7

20. To, da sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni podalo razlogov za zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem priče G. S, še ne pomeni, da je sodba nepravilna in nezakonita. Tožena stranka je zaslišanje G. S. predlagala o tem, kako je tožena stranka pri družbi G. d. o. o. naročila in prejela talne obloge za tožečo stranko ter v zvezi z napori, ki jih je tožena stranka vložila, da bi dosegla menjavo talnih oblog. Torej je predlagala zaslišanje priče v zvezi z razmerjem med toženo stranko in tretjo osebo. G. S. je bil namreč zakoniti zastopnik družbe, ki je toženi stranki dobavila talne obloge za tožečo stranko. Okoliščini, v zvezi s katerima je tožena stranka predlagala zaslišanje G. S., za odločitev v tem postopku po presoji pritožbenega sodišča nista pravno odločilni. Skladno z določilom prvega odstavka 213. člena ZPP sodišče izvede dokazovanje tistih dejstev, ki so pomembna za odločitev. Tožena stranka v pritožbi ni z ničemer pojasnila, kako je zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem G. S. vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Ker dejstva, o katerih bi priča lahko izpovedala, za odločitev v tem postopku po presoji pritožbenega sodišča niso bila pravno odločilna, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje G. S.. Glede na pojasnjeno tako očitane kršitve določil pravdnega postopka niso podane.

21. Pritožbeni očitek, da odločitev o stroških ni zadostno obrazložena, ni utemeljen. Po ustaljeni sodni praksi8 in pravni teoriji za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ni treba izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki. Zadostuje, da je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku ali drugi listini, ki je sestavni del sodnega spisa.9 Sodišče prve stopnje je v tem primeru pojasnilo, da je tožeči stranki priznalo stroške razvidne iz njenega stroškovnika v znesku 1.510,52 EUR (glej izračun v sodnem spisu za list. št. 135). Izrecno je navedlo, da je stroške odmerilo skladno z Odvetniško tarifo, pri čemer je glede vrednosti upoštevalo tarifno številko 19. Opisno je pojasnilo tudi katere stroške je tožeči stranki priznalo in katere ne. Takšna razlaga po presoji pritožbenega sodišča zadostuje za dosego standarda obrazloženosti.

22. Glede na vse navedeno pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

23. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama krije vse svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

24. Stroški odgovora na pritožbo so bili potrebni. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbi konkretno navedla, zakaj pritožbeni očitki niso utemeljeni. S tem je pripomogla k hitrejši odločitvi v pritožbenem postopku. Zato mora tožena stranka tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške.

25. Pritožbeno sodišče je pritožbene stroške tožeče stranke odmerilo skladno z določili Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT)10 ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta 15.900,00 EUR in vrednost točke 0,60 EUR. Tožeči stranki je priznalo 625 točk za odgovor na pritožbo ter materialne stroške v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT (12,5 točk), vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 777,75 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,6 EUR pa 466,65 EUR. Zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenih postopkov v znesku 466,65 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

-------------------------------
1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji.
2 Te trditve so predvsem: da tožena stranka ni bila zastopnica talnih oblog proizvajalca G.; da je katalog priskrbela tožeča stranka; da je tožeča stranka sama izbrala barvo talnih oblog; da sta bila v ponudbi, katero je tožeča stranka potrdila, navedena le naziv in šifra talnih oblog; da je tožeča stranka ob ugotovitvi napake v katalogu toženi stranki sporočilo „novo“ pravilno šifro; da je bil odtenek barve talnih oblog pomemben le za tožečo stranko ne pa tudi za toženo stranko; da je bil barvni odtenek za toženo stranko le „tehnikalija“ in da je bila pri dobavi talnih oblog primerno in dovolj skrbna.
3 G. S. je zakoniti zastopnik družbe, pri kateri je tožena stranka nabavila talne obloge. Tožena stranka je njegovo zaslišanje predlagala v zvezi z napori tožene stranke za zamenjavo talnih oblog.
4 Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji.
5 D. Možina v Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del) 3. knjiga, GV založba, leto 2004, komentar k 518. členu, stran 344.
6 Besedilo drugega odstavka 518. člena OZ se glasi: „Vendar prodajalec ne odgovarja za neustreznost, če je vzorec oziroma model pokazal kupcu le zato, da bi ga obvestil in da bi ta približno ugotovil lastnost stvari, ne da bi bil pri tem obljubil ustreznost.“
7 Primerjaj VSS II Ips 220/2000 z dne 19. 10. 2000.
8 Gej sklep VSL I Cp 2374/2015 z dne 21.11.2015, sklep VSL I Cpg 125/2016 z dne 11.10.2016, sklep VSL I Cpg 1680/2014 z dne 5.11.2014 in drugi.
9 Janez Vlaj: Stroški postopka, Pravosodni bilten št. 2/2008, str. 9.
10 Ur. l. RS, št. 2/2015 in naslednji.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 86, 86/1, 466, 518, 518/1
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 213

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.05.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ3MDgw