<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS Sodba I U 2681/2017-7
ECLI:SI:UPRS:2019:I.U.2681.2017.7

Evidenčna številka:UP00027497
Datum odločbe:25.04.2019
Senat, sodnik posameznik:Lara Bartenjev (preds.), Irena Grm (poroč.), Andrej Kmecl
Področje:GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
Institut:inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti

Jedro

Po 2. točki Priloge 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje kot enostavni objekti štejejo le tisti, katerih tlorisna površina ne presega 20 m2, tožničin objekt pa to površino presega, zato je upravni organ pravilno sklenil, da gradnja tega objekta brez gradbenega dovoljenja ni dovoljena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo tožnici naložil, da takoj po vročitvi te odločbe ustavi gradnjo objekta na jugovzhodni strani stanovanjske hiše A., tlorisnih dimenzij 2,80 x 8,10 m, etažne višine P na zemljišču s parc. št. 283/6 k. o. ... (1. točka izreka) ter navedeni objekt do 15. 11. 2017 odstrani in vzpostavi prejšnje stanje (2. točka izreka), sicer bo začet postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah ali s prisilitvijo (3. točka izreka). Izrekel je še prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1, 4. točka izreka) ter odločil, da v tem postopku niso nastali stroški (5. točka izreka) in da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (6. točka izreka).

2. Iz obrazložitve odločbe med drugim izhaja, da je bila izdana v ponovljenem postopku ter da je organ ugotovil, da obravnavani objekt, ki je bil zgrajen v letu 2015, ne izpolnjuje pogojev za gradnjo enostavnega objekta. Njegova površina 22,68 m2 namreč presega velikost, ki jo za takšno razvrstitev za majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba) določa v 2. točki Priloge 2. S pričetkom gradnje brez gradbenega dovoljenja je bila prekršena določba prvega odstavka 3. člena ZGO-1. Ker gre zato za nelegalno gradnjo, so podani pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa na podlagi 152. člena ZGO-1.

3. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo in njen zahtevek za povrnitev pritožbenih stroškov zavrnil.

4. Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo. V njej trdi, da je organ kršil pravila postopka, zmotno uporabil materialno pravo ter napačno in nepopolno ugotovil dejansko stanje. Navaja, da je zmotna ugotovitev, da objekt ne izpolnjuje pogojev za enostaven objekt, katerega gradnja se lahko začne brez gradbenega dovoljenja. Ker je to ključna ugotovitev, bi organ moral pojasniti, na podlagi katerih ugotovitev je prišel do zaključka, da ne gre za nobenega od enostavnih objektov. Opozarja na enostaven objekt pod 18. točko Priloge 2 Uredbe in meni, da bi organ, glede na to, da je večkrat opravil ogled, fotografiral objekt, njegovo okolico in notranjost objekta, moral ugotoviti ključne elemente, ki kažejo na namembnost objekta kot kmečke lope, kleti oziroma skladišča za lesna goriva. Dodaja še, da je vasica A. umeščena v kmečko okolje, na parceli je vrt in sadovnjak, ki ju investitorka obdeluje, predvsem pa je v notranjosti objekta organ lahko zaznal, da so tam drva, samokolnica, vrtno orodje in stroji ter drugi predmeti, namenjeni kmečki hiši za ohišnico. Ker stavba nima posebej izdelane kleti, tožnica objekt uporablja tudi za shranjevanje pridelkov in ozimnice. V prvi odločbi je organ ugotovil, da gre za lesen enostaven objekt, ki praviloma ne potrebuje gradbenega dovoljenja, da je namenjen spravilu drv in orodja, da je bil postavljen leta 2015 in da je tožnica zanj pridobila kulturnovarstveno soglasje. Sprašuje se, na podlagi katerih novih ugotovitev je organ ugotovil drugačno namembnost objekta in ga iz enostavnega prekvalificiral v nezahtevnega, pri čemer naj bi bil tloris presežen le za 2,68 m2. Organ naj bi tudi spregledal, da je bil pred tem na istem mestu že postavljen enostavni objekt - lopa, v nekoliko manjših gabaritih, naslonjen na ob zid sosednjega objekta, zaradi česar naj bil zakonito postavljen objekt že prej, pred sporno nadomestno gradnjo.

5. Vztraja, da gre v tem primeru za enostaven objekt, ki se lahko gradi brez gradbenega dovoljenja, ker je izpolnila vse splošne predpisane pogoje, to je, da je objekt izrecno predpisan kot enostaven, ima pravico graditi, gradnja ni v nasprotju s prostorskim aktom, upoštevani so vsi pogoji in zahteva za gradnjo po Uredbi. Objekt nima samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, glede načina gradnje pa izpolnjuje tudi ostale posebne pogoje za gradnjo. Soglasje lastnika v primeru gradnje enostavnega objekta ni zahtevano v pisni obliki, kot to velja za pridobivanje gradbenega dovoljenja ali v primeru drugih soglasodajalcev.

6. Ker organ ne pojasni, na podlagi česa je opravil (napačno) klasifikacijo objekta, pa se odločba tudi ne da preizkusiti in je zato obremenjena z bistveno kršitvijo postopka.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po določbi 152. člena ZGO-1 v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Za nelegalno gradnjo gre, če se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (gl. točko 12.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1).

10. V tem primeru je sporno, ali je obravnavani objekt enostaven objekt, katerega gradnja se skladno z določbami 3a. člena ZGO-1 lahko začne brez gradbenega dovoljenja.

11. Tožnica izpodbijani odločbi neutemeljeno očita, da je ni mogoče preizkusiti, ker organ ni navedel razlogov za razvrstitev objekta. Upravni organ je namreč ugotovil dejanske okoliščine, ki so pomembne za razvrstitev objekta, to je, da gre za objekt tlorisnih dimenzij 2,80 x 8,10 m, etažne višine P, ki je prislonjen na stanovanjsko hišo in se uporablja kot drvarnica in za spravilo orodja. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je ocenil, da gre za majhno stavbo kot dopolnitev obstoječe pozidave iz 2. točke Priloge 2 Uredbe.

12. Po vrsti objekta je v navedeni določbi Uredbe zajeta „Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave“ (stavba majhnih dimenzij, v pritlični, enoetažni izvedbi, samostojna ali prislonjena k stavbi, objekt v javni rabi). Sem med drugim spadajo: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti.

13. S tako razvrstitvijo obravnavnega objekta se strinja tudi sodišče. Že iz ugotovljene lege in velikosti objekta namreč izhaja, da gre za manjšo stavbo, ki dopolnjuje obstoječo pozidavo. Organ je namreč ugotovil, da je objekt naslonjen na stanovanjsko hišo (če bi bil z njo konstrukcijsko povezan, bi šlo za prizidek k stanovanjskemu objektu in bi bilo za tako gradnjo - ne glede na tlorisno površino - že zato potrebno gradbeno dovoljenje). Z naveden razvrstitvijo objekta pa je skladen tudi njegov namen, to je spravilo drv in orodja.

14. Ne drži tožbena trditev, da je organ v prvi odločbi, ki jo je odpravil že drugostopenjski organ, ugotovil drugačno namembnost objekta kot v izpodbijani odločbi, saj kaj takega iz odločbe z dne 14. 3. 2017, ki je v upravnem spisu, ne izhaja.

15. Tožnica pa ne more uspeti niti z navedbami, da bi organ objekt moral opredeliti kot kmečko lopo, klet oziroma skladišče za lesna goriva ter ga razvrstiti v 18. točko Priloge 2 Uredbe, ki se nanaša na pomožne kmetijsko-gozdarske objekte in po kateri se med enostavne objekte štejejo tudi pritlične enoetažne stavbe s površino do vključno 40 m2. Navedeno namreč utemeljuje z navedbami, da je A. v kmečkem okolju, da je na parceli še vrt in sadovnjak, ki ju tožnica obdeluje, v objektu pa so spravljena drva, samokolnica, vrtno orodje, stroji, drugi predmeti, namenjeni kmečki hiši z ohišnico, ter pridelki in ozimnica, ker stavba nima posebej izdelane kleti. Tožnica pa teh trditev ni postavila že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, niti ni navedla, zakaj tega ni mogla storiti (52. člen Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Iz upravnega spisa celo izhaja, da je prvostopenjski organ pred izdajo izpodbijane odločbe 11. 8. 2017 opravil ogled, ki mu je prisostvovala tožnica, ki je bila tedaj tudi že seznanjena z napotili drugostopenjskega organa iz pritožbene odločbe z dne 3. 7. 2017, izdane v prvem postopku, in sicer naj prvostopenjski organ razišče, ali gre za prizidek (in s tem za manj zahteven objekt) ali pa za objekt iz 2. točke Priloge 2 Uredbe. Poleg tega pa nobena od navedenih tožničinih trditev ne zadostuje za uvrstitev obravnavanega objekta med pomožno kmetijsko-gozdarske objekte iz 18. točke Priloge 2 Uredbe, saj gre po ugotovitvah, ki jim tožnica ne nasprotuje, za objekt, ki dopolnjuje stanovanjsko hišo in v katerem so poleg drv spravljeni še drugi predmeti.

16. Ker se po 2. točki Priloge 2 Uredbe kot enostavni objekti štejejo le tisti, katerih tlorisna površina ne presega 20 m2, tožničin objekt pa to površino presega, je upravni organ pravilno sklenil, da gradnja tega objekta brez gradbenega dovoljenja ni dovoljena. Glede na to, da tožnica gradbenega dovoljenja ni pridobila, gre za nelegalno gradnjo, ki jo zadenejo posledice iz 152. člena ZGO-1.

17. Na drugačno odločitev pa ne vplivajo niti tožničine navedbe, da je pred tem na istem mestu že stal objekt (manjših dimenzij), saj ZGO-1 ne pozna več instituta nadomestne gradnje, tudi za nadomestno gradnjo pa je bilo, ko je bil ta institut še urejen v zakonu, treba pridobiti gradbeno dovoljenje (prim. sodbo I U 1674/2012).

18. Ker torej že ugotovitev, da v tem primeru ne gre za enostaven objekt, zadostuje za izrek ukrepov iz 152. člena ZGO-1, za odločitev tudi niso pomembne vse ostale tožbene navedbe, zato jih sodišče ni presojalo.

19. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

20. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o graditvi objektov (2002) - ZGO-1 - člen 152

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) - točka 2 Priloge 2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.01.2020

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDM0NjA4