VDSS Sodba in sklep Pdp 793/2018

Jedro

Če pri vročitvi odpovedi nastane pomota, se na podlagi prvega odstavka 98. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je delavec, ki mu je bila odpoved namenjena, pisno odpoved dejansko dobil. Tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 4. 1. 2013 dobil pred dejanskim prenehanjem delovnega razmerja, tj. 1. 4. 2013. Zato dejstvo, da je bila pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi skupaj z odgovorom na tožbo v tem sporu vročena dne 8. 7. 2013 pooblaščenki tožnika, ni pomembno. Vročitev pisne odpovedi po datumu odjave tožnika iz zavarovanja ne more imeti pravnih učinkov. Zato je tožnik skladno z 24. in 25. členom ZJU pravočasno uveljavljal kršitev pravic po vrnitvi z bolniške odsotnosti dne 2. 4. 2013, ko je zvedel, da mu je pri toženi stranki dejansko prenehalo delovno razmerje (na podlagi ustne odpovedi). To ni zakonito prenehalo, ker pogodba o zaposlitvi lahko preneha le na podlagi pravilno vročene odpovedi v obliki pisnega sklepa (prvi odstavek 24. člena ZJU), česar pa tožena stranka v tem sporu ni dokazala. Zato je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje:

- delno spremeni v prvem in drugem odstavku točke I izreka tako, da v tem delu glasi:

"Odločitev tožene stranke o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je nezakonita in se sklep tožene stranke št. ... z dne 26. 4. 2013 razveljavi." ter

- delno razveljavi v preostalem nespremenjenem delu (tretji in četrti odstavek točke I izreka) in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavi odločitev tožene stranke o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in odpravi sklep tožene stranke št. ... z dne 26. 4. 2013, da je tožena stranka dolžna tožnika vrniti na delo in ga od dneva prenehanja delovnega razmerja prijaviti v socialno zavarovanje ter mu povrniti stroške postopka.

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišče prve stopnje nekritično presojalo vročitev odpovedi zgolj na podlagi trditev in dokazov, ki jih je ponudila tožena stranka. Sodišču prve stopnje očita, da je zmotno uporabilo določbo 87. člena ZUP. Vztraja, da detektiv dokumentov ni vročal pravilno, tj. po pravilih o osebnem vročanju. Zmotno in v nasprotju s pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS je stališče sodišča prve stopnje, da način dejansko opravljene nadomestne vročitve tožniku ni povzročil negativnih posledic. Tožnik ni prejel nobene pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V primeru vrnitve zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje predlaga, naj se zadeva obravnava pred spremenjenim senatom. Priglaša pritožbene stroške.

3. V odgovoru na pritožbo tožena stranka prereka navedbe tožnika iz pritožbe, predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, vendar je zmotno uporabilo materialno pravo in v posledici tega tudi nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter sprejelo napačno odločitev.

6. Tožena stranka je v tem sporu dokazovala, da je tožniku delovno razmerje prenehalo na podlagi predhodno vročene pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 4. 1. 2013. Vročanje je pomemben institut, saj je od njegove pravilnosti odvisno varstvo tistih pravic v postopkih, ki so kakorkoli vezane na določen rok. Kljub zahtevani večji skrbnosti delavca pri sprejemanju pošiljk s strani delodajalca, ni mogoče spregledati osnovnega namena predpisane vročitve. Ta je v delavčevi seznanitvi z odpovedjo in razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar mu omogoča učinkovito sodno varstvo v delovnem sporu. Za uresničevanje pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave RS je v součinkovanju s kratkim materialnim prekluzivnim rokom zato pomembno tudi pravilno vročanje.

7. Glede vročanja odpovedi se v skladu s prvim odstavkom 24. člena Zakona o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl. - ZJU) smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni postopek. Na podlagi prvega odstavka 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 UPB, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13 - ZUP) se morajo odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Če se vročitev ne da opraviti neposredno naslovniku, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše (tretji odstavek 87. člena ZUP). Vročitev v takem primeru velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (četrti odstavek 87. člena ZUP). Vročevalec mora torej, če delavca ne najde na naslovu, pri osebnem vročanju pustiti sporočilo o prispeli odpovedi kot sestavni del predpisane ovojnice, saj to sporočilo vsebuje po zakonu obvezno opozorilo glede posledic izteka roka 15 dni, če delavec odpovedi ne bo dvignil pri vročevalcu. Opozorilo je, upoštevaje načelo varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, pogoj za nastanek fikcije vročitve.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je pooblaščeni vročevalec potem ko je s strani pooblaščenke tožene stranke prejel navodilo, naj opravi vročitev v skladu s 141. členom ZPP, dne 10. 1. 2013 v poštnem nabiralniku pustil dokument - redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in obvestilo, v katerem je navedel, da je bila vročitev odpovedi opravljena dne 10. 1. 2013 v skladu s 141. členom ZPP. V tem času je bil tožnik v bolniškem staležu. Pooblaščeni vročevalec je tožniku odpoved vročal po 141. členu ZPP, torej po določbah o navadnem (neosebnem) vročanju. Take vročitve pa ZUP v 87. členu ne šteje za osebno vročitev. Vročevalec pri vročanju pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 4. 1. 2013 ni ravnal v skladu z določbo tretjega in četrtega odstavka 87. člena ZUP. Tožnik namreč v pisnem sporočilu vročevalca z dne 10. 1. 2013 ni bil opozorjen na pravne posledice neprevzema dokumenta v določenem 15-dnevnem roku. Le v primeru, če bi pooblaščeni vročevalec tako ravnal, bi nastopila fikcija vročitve s potekom 15 dni - in ne že s trenutkom, ko je bil v poštnem nabiralniku puščeno obvestilo oziroma odpoved pogodbe o zaposlitvi, tj. 10. 1. 2013.

9. Če pri vročitvi odpovedi nastane pomota, se na podlagi prvega odstavka 98. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je delavec, ki mu je bila odpoved namenjena, pisno odpoved dejansko dobil. Tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 4. 1. 2013 dobil pred dejanskim prenehanjem delovnega razmerja, tj. 1. 4. 2013. Zato dejstvo, da je bila pisna odpoved pogodbe o zaposlitvi skupaj z odgovorom na tožbo v tem sporu vročena dne 8. 7. 2013 pooblaščenki tožnika, ni pomembno. Vročitev pisne odpovedi po datumu odjave tožnika iz zavarovanja ne more imeti pravnih učinkov. Ob upoštevanju vsega navedenega vročitve pisne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče šteti za opravljeno, kot je zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Zato je tožnik skladno z 24. in 25. členom ZJU pravočasno uveljavljal kršitev pravic po vrnitvi z bolniške odsotnosti dne 2. 4. 2013, ko je zvedel, da mu je pri toženi stranki dejansko prenehalo delovno razmerje (na podlagi ustne odpovedi). To ni zakonito prenehalo, ker pogodba o zaposlitvi lahko preneha le na podlagi pravilno vročene odpovedi v obliki pisnega sklepa (prvi odstavek 24. člena ZJU), česar pa tožena stranka v tem sporu ni dokazala. Iz navedenih razlogov je utemeljen tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi.

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP delno spremenilo v odločitvi o zakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi tako, da je ugotovilo njeno nezakonitost. V preostalem (nespremenjenem) delu pa je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom. Pri vrnitvi zadeve v novo sojenje sodišču prve stopnje pa je pritožbeno sodišče upoštevalo, da bo potrebno ugotoviti tudi relevantna dejstva in oceniti dokaze v zvezi z reintegracijskim zahtevkom oziroma predlogom za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi ter denarnim povračilom, česar sodišče prve stopnje v dosedanjem postopku še ni storilo. Če bi navedene okoliščine oziroma pravno relevantna dejstva prvič obravnavalo le sodišče druge stopnje, bi bila strankam v postopku odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno pred pritožbenim sodiščem. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne gre za nesorazmeren oziroma hujši poseg v strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Upoštevalo pa je tožnikov predlog, da se nova glavna obravnava opravi pred drugim senatom (356. člen ZPP), saj je le tako mogoče zagotoviti učinkovit potek sojenja.

11. Drugih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni presojalo, saj glede na sprejeto odločitev niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Datum zadnje spremembe:

06.02.2019

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba in sklep Pdp 718/2011
• VDSS sodba Pdp 623/2008
• VSL Sklep IV Cp 236/2023