<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba I Cp 2368/2017
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.2368.2017

Evidenčna številka:VSL00011144
Datum odločbe:28.03.2018
Senat, sodnik posameznik:Zvone Strajnar (preds.), Irena Veter (poroč.), dr. Vesna Bergant Rakočević
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:škoda zaradi zdravniške napake - škoda zaradi posledic bakterijske okužbe - povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost zavarovanca - zavarovanje zdravniške odgovornosti - dolžna profesionalna skrbnost - malomarno zdravljenje - medicinski zaplet - medicinska napaka

Jedro

Okužba z bakterijo oziroma bakterijsko vnetje predstavlja zaplet, ki se lahko pojavi kljub ustreznemu zdravljenju. Izvedenec je pojasnil, zakaj tovrstnih okužb kljub skrbnosti ni mogoče v celoti preprečiti in do njih lahko pride kljub ustrezni in skrbni obravnavi bolnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da ji je tožena stranka dolžna plačati 50.000,00 EUR odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila ter ji povrniti njene stroške postopka. Tožnici je naložilo, da je toženki dolžna povrniti 442,00 EUR stroškov postopka, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožnica se zoper sodbo pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) ter predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev sodbe. Poudarja, da pri okužbi pri operaciji ne more iti za medicinski zaplet, pač pa gre zagotovo za zdravniško napako oz. za slabo higieno zdravniškega osebja oz. za opustitev dolžnega skrbnega ravnanja. Če ne bi prišlo do te opustitve, zagotovo ne bi prišlo do okužbe in do nastanka škode. Glede na potek zdravljenja, ki ga tožnica povzema v pritožbi, je možno zaključiti, da je do okužbe prišlo zaradi zdravniške napake. Taki primeri so tudi vključeni v zavarovalno kritje pri toženi stranki, zato bi sodišče moralo tožbenemu zahtevku ugoditi.

3. Tožena stranka ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnica utemeljuje tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zoper toženo stranko (zavarovalnico, pri kateri je imel ..., v letu 2012 zavarovano poklicno odgovornost zdravnikov) sledeče:

- tožnica je bila 14. 9. 2012 operirana v ...; pri operaciji kolena je prišlo do okužbe z bakterijo Staphylococcus Capitis, zaradi česar je bila tožnica v ... ponovno operirana;

- dolgotrajno zdravljenje in operativni posegi so pri tožnici povzročili nastanek nepremoženjske škode, trpela je bolečine in neugodnosti zaradi zdravljenja, terapij in dodatne operacije ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.

Prvostopenjsko sodišče je glede na povzete trditve tožeče stranke ob pomoči izvedenca medicinske stroke vsebinsko ugotavljalo, kako je potekal operativni poseg in zdravljenje tožnice ter ali je zdravstveno osebje kakorkoli ravnalo neskrbno, nestrokovno ali malomarno.

6. Izvedenec medicinske stroke za področje infektologije prof. dr. A. A., ki je v izvedensko delo pritegnil še izvedenca ortopedske kirurgije prof. dr. B. B., v ravnanju zavarovanke tožene stranke pri zdravljenju tožnice ni ugotovil nobenih okoliščin, ki bi kazale na njeno neskrbno, nestrokovno ali malomarno ravnanje. Sicer je potrdil dejstvo, ki ga pritožnica izpostavi kot odločilno pri njenem odškodninskem zahtevku, namreč, da je do okužbe z bakterijo Staphylococcus Capitis najverjetneje prišlo že pri prvem operativnem posegu pri zavarovanki tožene stranke 14. 9. 2012. Kljub temu je izvedenec, po natančnem opisu okoliščin in poteka zdravljenja tako pri zavarovanki tožene stranke kot v ostalih zdravstvenih ustanovah, podal mnenje, da ... v ničemer ni mogoče očitati nestrokovnega zdravljenja. Operativni poseg 14. 9. 2012 je potekal skladno z medicinsko doktrino, enako tudi predoperativna in pooperativna oskrba ter celotno zdravljenje. Okužba z bakterijo oziroma bakterijsko vnetje predstavlja zaplet, ki se je lahko pojavil kljub ustreznemu zdravljenju pri zavarovanki tožene stranke. Izvedenec je pojasnil, zakaj tovrstnih okužb kljub skrbnosti ni mogoče v celoti preprečiti in do njih lahko pride kljub ustrezni in skrbni obravnavi bolnika. Pojasnil je nadalje tudi, zakaj je klinična prepoznava okužbe umetnega sklepa težavna, diagnosticiranje pa zapleteno. Tožnica je imela vnetje umetnega sklepa, ki so ga povzročili koagulazno negativni stafilokoki. Sum na nizko aktivno okužbo v predelu sklepne proteze, ki je temeljil na poteku bolezni in blago zvišanih laboratorijskih vnetnih kazalcih, je bil potrjen šele z ugotovitvijo vnetja med operacijo in z osamitvijo bakterij Staphylococcus Capitis, za katere je znano, da povzročajo počasi potekajoče vnetje in da običajno pridejo v sklep ob operaciji. Izvedenec je še pojasnil, da je šlo glede na potek bolezni in dokazane povzročitelje gotovo za t. im. medoperativno odloženo okužbo, torej tisto, pri kateri se simptomi in znaki vnetja pojavijo od 3 do 24 mesecev po posegu.

7. Pravna podlaga odškodninske odgovornosti tožene stranke je v sodbi pravilno navedena (določbe 131., 147. in 965. člena Obligacijskega zakonika – OZ). Tudi v odškodninskih sporih zaradi strokovnih napak v postopkih zdravljenja je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in o vzročni zvezi med njim in nastalo škodo, na pacientu, zdravstvena ustanova (oz. zanjo zavarovalnica) pa se razbremeni odškodninske odgovornosti, če dokaže, da je škoda nastala brez njene krivde. Dokazati mora, da je ravnala z dolžno skrbnostjo dobrega strokovnjaka (6. člen OZ).

8. Pritožba ne vzbuja dvoma v pravilnost zaključkov sodbe, da je bilo zdravljenje tožnice pri zavarovanki tožene stranke pravilno in v skladu z medicinsko doktrino. Ugotovitve izvedenca o tem so izčrpne in strokovno podprte. Tožeča stranka ni podala vsebinskih pripomb na izvedensko mnenje, tudi v pritožbi zgolj posplošeno ugotavlja, da v primeru tožnice ne more iti za medicinski zaplet, pač pa zagotovo za zdravniško napako oziroma za slabo higieno zdravniškega osebja. Zadnja trditev je tudi novota, ki v pritožbenem postopku ni dopustna (prvi odstavek 337. člena ZPP). Zaradi pomanjkanja ene od predpostavk odškodninske odgovornosti (nedopustno ravnanje), ki morajo biti kumulativno izpolnjene, je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna in zakonita.

9. Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (353. člen ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 6, 131, 147, 965
Datum zadnje spremembe:
11.06.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE4OTgy
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*