VSRS Sodba VIII Ips 174/2017
Sodišče: | Vrhovno sodišče |
---|---|
Oddelek: | Delovno-socialni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSRS:2018:VIII.IPS.174.2017 |
Evidenčna številka: | VS00008265 |
Datum odločbe: | 16.01.2018 |
Opravilna številka II.stopnje: | Sodba VDSS Pdp 884/2016 |
Datum odločbe II.stopnje: | 09.03.2017 |
Senat: | mag. Marijan Debelak (preds.), Marjana Lubinič (poroč.), Karmen Iglič Stroligo, Borut Vukovič, mag. Irena Žagar |
Področje: | DELOVNO PRAVO |
Institut: | redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi |
Jedro
Potreba po opravljanju poslov na področju komerciale ni prenehala. To delo se je z ukinitvijo delovnega mesta le razdelilo med druge zaposlene. Ukinitev delovnega mesta in prenos nalog ukinjenega delovnega mesta sprva na enega in potem na drugega delavca pomeni organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zaradi katerega je tožena stranka tožnici lahko zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Formalna sprememba akta o sistemizaciji, iz katerega bi bila razvidna ukinitev delovnega mesta vodje komerciale in prenos nalog na druga delovna mesta, v obravnavani zadevi ni ključnega pomena. Iz izvedenih dokazov namreč ne izhaja, da je šlo za navidezno ukinitev delovnega mesta ali za zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak je bila sprememba dejanska: naloge vodje komerciale je sprva prevzela vodja financ, nato pa vodja oddelka prodaje. Kasneje je dejanski ukinitvi delovnega mesta vodje komerciale sledila tudi formalna ukinitev s spremembo Pravilnika.
Izrek
I. Revizija se zavrne.
II. Tožena stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 7. 2015. Presodilo je, da je pogodba o zaposlitvi z dne 23. 5. 2015 za delovno mesto referent II v oddelku za preračunavanja in analiziranje v finančno računovodski službi prenehala veljati in ugotovilo, da tožnica tudi od 23. 7. 2015 dalje opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 12. 2009 v zvezi z aneksom z dne 11. 10. 2012 na delovnem mestu vodja komerciale. Toženi stranki je naložilo obračun in izplačilo plače za delovno mesto vodja komerciale od 23. 7. 2015 dalje. Presodilo je, da tožena stranka ni dokazala dejanskega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, zapisanega v obrazložitvi odpovedi, in sicer ni dokazala, da je spremembo Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest pri toženi stranki sprejela na dan 1. 7. 2015.
2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožena stranka zaradi racionalizacije delovnega procesa in z namenom doseganja boljših finančnih rezultatov združila komercialno službo s finančno računovodsko službo v enoten sektor financ in komerciale je presodilo, da je potreba po opravljanju dela vodje komerciale pod pogoji iz tožničine pogodbe o zaposlitvi prenehala in poudarilo, da na to presojo ne vpliva ugotovitev, da Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ni bil spremenjen 1. 7. 2015 ampak šele kasneje. Bistveno je, da je dejansko prišlo do ukinitve delovnega mesta vodja komerciale in da sta naloge tega delovnega mesta prevzela A. A. in B. B. Ukinitev delovnega mesta je bila dejanska in ne le navidezna.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da za presojo ni bistveno le to, ali je bilo njeno delovno mesto dejansko ukinjeno, ampak tudi ali je do ukinitve prišlo pred odpovedjo oziroma v času odpovedi ali pa šele po podani odpovedi. Ugotovitev, da naj bi v času odpovedi dejansko prišlo do ukinitve delovnega mesta, je protispisna. Predloženi dokazi kažejo ravno nasprotno, da delovno mesto vse do podaje odpovedi ni bilo dejansko ukinjeno. Reorganizacija delovnega procesa pa mora obstajati v času podane odpovedi in se mora manifestirati navzven. To pomeni, da razlog, ki izhaja iz odpovedi, ni bil podan. S takšno odločitvijo so bile tožnici kršene tudi ustavne pravice.
4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) vročena toženi stranki, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev.
5. Revizija ni utemeljena.
6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).
7. Neutemeljen je očitek bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba ima razloge o vseh dejstvih, ki jih je sodišče druge stopnje štelo za odločilna (360. člen ZPP).
8. Tožnica sodišču druge stopnje neutemeljeno očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj bi presojo o zakonitosti odpovedi oprlo na protispisno ugotovitev, da je bilo delovno mesto vodje komerciale v času odpovedi tožnici dejansko ukinjeno. To, kar tožnica šteje za protispisnost, v resnici pomeni materialnopravno presojo sodišča druge stopnje, ki je ob ugotovljenem dejanskem stanju drugačna od presoje sodišča prve stopnje.
9. Očitek o neobrazloženosti odločitve, ki naj ne bi imela podlage v izvedenih dokazih, ne utemeljuje v reviziji zatrjevane kršitve ustavne pravice do osebnega dostojanstva v smislu 34. člena Ustave RS, niti kršitve pravice do svobode dela in pravice do socialne varnosti iz 49. in 50. člena Ustave RS. Prav tako s presojo o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bila kršena pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS v povezavi z njeno socialno funkcijo iz 67. člena Ustave RS, saj ponudba nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, kljub nižji plači, ne pomeni nesorazmernega posega v njen premoženjskopravni položaj.
10. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.
11. Tožnica je bila zaposlena na delovnem mestu vodja komerciale. Tožena stranka ji je dne 8. 7. 2015 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ji v podpis ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto referent II, ki jo je tožnica sprejela. V odpovedi je tožena stranka navedla, da je bila zaradi racionalizacije delovnega procesa in poslovnega sistema ter z namenom doseganja boljših finančnih rezultatov, Komercialna služba združena s Finančno računovodsko službo v skupni Sektor financ in komerciale. Sklicevala se je na spremenjeno sistemizacijo delovnih mest in v zvezi s tem navedla, da je ukinila delovno mesto vodje komerciale, ki ga je do tedaj zasedala tožnica.
12. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi je urejena v 91. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 s spremembami), po katerem se tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti in istočasne ponudbe sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 pomeni prenehanje potrebe po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Vrhovno sodišče je že v več primerih, na katere se sklicuje tudi sodišče druge stopnje, sprejelo stališče, da organizacijska sprememba, kot je ukinitev delovnega mesta in porazdelitev nalog med druge zaposlene, lahko predstavlja utemeljen (organizacijski) razlog, tudi če delovno mesto ni formalno ukinjeno.
13. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bilo finančno stanje tožene stranke od leta 2013 naprej slabo, ker je bila prezadolžena. Zato se je odločila za racionalizacijo delovnega procesa, konkretno za združitev dveh služb v en sektor in posledično za ukinitev delovnega mesta vodje komerciale. Naloge delovnega mesta vodje komerciale je sprva dodelila A. A., ki jih je opravljala tudi že pred tem - po aneksu k pogodbi o zaposlitvi št. 2 je od 24. 12. 2014 nadomeščala tožnico v času bolniškega staleža (ta je trajal do 1. 7. 2015), kot v.d. vodje komerciale. Aneks št. 2 je bil razveljavljen šele 30. 9. 2015 zaradi "uskladitve dejanskega in pravnega stanja", zaradi česar se je A. A. vse do tedaj podpisovala kot v.d. vodja komerciale. Ni sporno, da je A. A. naloge vodje komerciale opravljala poleg svojega dela in sicer ne šele od 1. 7. 2015, ampak že od 24. 12. 2014. Po 1. 10. 2015 je naloge tožničinega delovnega mesta prevzel vodja oddelka prodaje B. B., čemur pritrjuje tudi revizija. Tudi B. B. je prevzete naloge opravljal poleg nalog svojega delovnega mesta.
14. To, da se je A. A. do 30. 9. 2015 podpisovala kot vršilka dolžnosti vodje komerciale, ne pomeni, da je potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi obstajala še vsaj do takrat. Kot pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje (14. točka obrazložitve) potreba po opravljanju poslov na področju komerciale ni prenehala. To delo se je z ukinitvijo delovnega mesta le razdelilo med druge zaposlene. Ukinitev delovnega mesta in prenos nalog ukinjenega delovnega mesta sprva na enega in potem na drugega delavca pomeni organizacijski razlog v smislu določbe 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1, zaradi katerega je tožena stranka tožnici lahko zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Formalna sprememba akta o sistemizaciji, iz katerega bi bila razvidna ukinitev delovnega mesta vodje komerciale in prenos nalog na druga delovna mesta, v obravnavani zadevi ni ključnega pomena. Iz izvedenih dokazov namreč ne izhaja, da je šlo za navidezno ukinitev delovnega mesta ali za zlorabo instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ampak je bila sprememba dejanska: naloge vodje komerciale je sprva prevzela vodja financ, nato pa vodja oddelka prodaje. Kasneje je dejanski ukinitvi delovnega mesta vodje komerciale sledila tudi formalna ukinitev s spremembo Pravilnika.
15. Sodišče druge stopnje utemeljeno ni sledilo presoji sodišča prve stopnje, da odpovedni razlog kljub dejanski ukinitvi delovnega mesta vodje komerciale in porazdelitvi nalog tega delovnega mesta na druge zaposlene, ni podan zgolj zato, ker 1. 7. 2015 Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ni bil formalno spremenjen. Na podlagi dejstva, da je naloge delovnega mesta vodje komerciale že od 24. 12. 2014 opravljala poleg svojih nalog na delovnem mestu vodje financ A. A., je tožena stranka, ko se je odločila za racionalizacijo delovnega procesa, lahko ugotovila, da je potreba po opravljanju dela pod pogoji iz tožničine pogodbe o zaposlitvi prenehala in da je mogoče delo tega delovnega mesta prenesti na drugega zaposlenega, ki ga bo opravljal poleg svojega dotedanjega dela. Če se je ta odločitev manifestirala 1. 7. 2015 z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ob vrnitvi tožnice na delo po zaključenem bolniškem staležu, ne da bi bil hkrati ali pred tem (bil pa je kasneje) spremenjen Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, to na obstoj odpovednega razloga ne vpliva.
16. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče v skladu s 378. členom ZPP revizijo zavrnilo. Zavrnitev revizije zajema tudi njen stroškovni del.
17. Tožena stranka je priglasila stroške odgovora na revizijo, vendar jih v skladu s petim odstavkom 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS št. 2/2004) krije sama, ker gre za spor o prenehanju delovnega razmerja.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 12.07.2018