VSRS Sodba VIII Ips 56/2017

Jedro

Prenehanje veljavnosti kolektivne pogodbe za stranke in njihove člane nima za posledico takojšnjega prenehanja pravic in obveznosti, ki iz nje izhajajo. Tudi za podpisnike, ki so izstopili iz združenja delodajalcev, nima takih posledic. Njih kolektivna pogodba kljub izstopu iz združenja na podlagi tretjega odstavka 10. člena ZKolP obvezuje še naprej, in sicer najdalj eno leto, pri čemer te obveze ni mogoče omejiti le na pravice, ki jih morajo zagotavljati delavcem. Kolektivna pogodba obvezuje v celoti glede vseh pravic in obveznosti. Obveze tudi ni mogoče omejiti s trajanjem siceršnje veljavnosti kolektivne pogodbe.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 15. 2. 2015, za vrnitev na delo in priznanje vseh pravic iz pogodbe o zaposlitvi od 14. 3. 2015 dalje. Toženka je tožnika dne 10. 9. 2013 pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, ker je 29. 8. 2013 neopravičeno izostal z dela. V januarju in februarju 2015 je ponovno kršil delovne obveznosti, zato mu je toženka odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Sodišče je presodilo, da je toženko v času odpovedi zavezovala Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (v nadaljevanju: stara KP, Ur. l. RS št. 108/2005 in naslednji), ki je v skladu s prvim odstavkom 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013) določala dveletno obdobje, v katerem delavec po prejemu pisnega opozorila ne sme ponovno kršiti pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja.

2. Sodišče druge stopnje je pritrdilo dejanskim ugotovitvam in pravni presoji sodišča prve stopnje in tožnikovo pritožbo zavrnilo.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Meni, da toženke, ki je izstopila iz članstva Gospodarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: GZS), podpisnice stare KP, ta KP v februarju 2015 ni zavezovala, Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo Slovenije (v nadaljevanju: nova KP, Ur. l. RS št. 6/2015) pa tudi še ne, ker je pristojno ministrstvo razširjeno veljavnost določilo po podani odpovedi. Toženka bi morala zato uporabiti zakon (ZDR-1), ki je glede ponovne kršitve določal določal enoletni rok od podaje pisnega opozorila. Opozarja na določbi 10. in 15. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP, Ur. l. RS št.43/2006 in naslednji).

4. Toženka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev. Navaja, da se delodajalec z izstopom iz združenja delodajalcev ne more razbremeniti vseh obveznosti, ki ga s KP zavezujejo, zato je sodišče pravilno oprlo odločitev na 10. člen ZKolP, ki določa enoletno prehodno obdobje, v katerem delodajalca kljub izstopu iz združenja KP še zavezuje.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišč nižje stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da je toženka 10. 9. 2013 tožnika zaradi kršenja delovnih obveznosti pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti in na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve. Ob podaji pisnega opozorila je toženko zavezovala stara KP za kovinsko industrijo Slovenije. Toženka je 31. 12. 2014 izstopila iz članstva Gospodarske zbornice Slovenije, ki je bila podpisnica stare KP. Nova KP je pričela veljati 1. 2. 2015, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa je sklep o razširjeni veljavnosti nove KP sprejelo 26. 10. 2015. Tožnik je v januarju 2015 (ko je veljala še stara KP) in februarju 2015 (ko je veljala že nova KP) ponovno kršil delovne obveznosti. Toženka mu je zato 15. 2. 2015 odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Na podlagi te odpovedi je tožniku prenehalo delovno razmerje 13. 3. 2015.

8. Revizija kot sporno izpostavlja vprašanje, ali je ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi, to je 15. 2. 2015, toženko (in tožnika) zavezovala stara KP, čeprav je toženka 31. 12. 2014 izstopila iz združenja delodajalcev, ki je bilo podpisnik stare KP, in ker ni bila članica združenja niti 1. 2. 2015, ko je pričela veljati nova KP.

9. Toženka je tožniku podala pisno opozorilo 10. 9. 2013 in ga poučila, da v dveh letih od vročitve pisnega opozorila ne sme ponovno kršiti delovne obveznosti, ker sicer obstaja možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi¹. Čeprav na samo odločitev to ne vpliva, je treba glede na revizijske navedbe, da mora delodajalec preveriti, ali v času odpovedi pisno opozorilo še velja, pojasniti, da se iztek dveletnega obdobja iz pisnega opozorila ne presoja po dnevu podane odpovedi, temveč po dnevu, ko je delavec (ponovno) kršil delovno obveznost. Pisno opozorilo, ki ga je prejel tožnik, je temeljilo na določbi stare KP, ki je z 31. 1. 2015 prenehala veljati, ker je s 1. 2. 2015 pričela veljati nova KP. Toženka je pred tem 31. 12. 2014 izstopila iz združenja delodajalcev (GZS) in 1. 2. 2015, ko je pričela veljati in se uporabljati nova KP, ni bila več članica GZS. Po prvem odstavku 10. člena ZKolP kolektivna pogodba velja za stranki kolektivne pogodbe oziroma njune člane. Ker toženka 19. 1. 2015, ko je bila sklenjena nova KP in 1. 2. 2015, ko je nova KP pričela veljati in se uporabljati (87. člen nove KP), ni bila več članica stranke kolektivne pogodbe, to je GZS, nova KP zanjo ni veljala vse do objave sklepa o razširjeni veljavnosti te KP v Uradnem listu RS (26. 10. 2015)².

10. Po 15. členu ZKolP kolektivna pogodba preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, s sporazumom obeh strank o prenehanju veljavnosti ali z odpovedjo. Predvsem zaradi ohranitve pravic vsebuje ZKolP za primer, če po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe nova ni sklenjena, določbo (17. člen), po kateri se po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe do sklenitve nove, vendar najdalj eno leto, če se stranki ne dogovorita drugače, še naprej uporabljajo določbe normativnega dela kolektivne pogodbe. Ta določba sicer v konkretnem primeru ni prišla v poštev, saj je stara KP za stranke KP prenehala veljati, ker je bila sprejeta nova KP. Kaže pa na to, da prenehanje veljavnosti kolektivne pogodbe za stranke in njihove člane nima za posledico takojšnjega prenehanja pravic in obveznosti, ki iz nje izhajajo. Tudi za podpisnike, ki so izstopili iz združenja delodajalcev, nima takih posledic. Njih kolektivna pogodba kljub izstopu iz združenja na podlagi tretjega odstavka 10. člena ZKolP obvezuje še naprej, in sicer najdalj eno leto, pri čemer te obveze ni mogoče omejiti le na pravice, ki jih morajo zagotavljati delavcem. Kolektivna pogodba obvezuje v celoti glede vseh pravic in obveznosti. Obveze tudi ni mogoče omejiti s trajanjem siceršnje veljavnosti kolektivne pogodbe. Neprimerna je revizijska primerjava z ureditvijo v 75. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/2013). ZDR-1 je v drugem odstavku 75. člena obdobje, ki zavezuje delodajalca prevzemnika, izrecno omejil s prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe ali sklenitvijo nove, če ta preneha veljati ali je sklenjena nova pred potekom enega leta. ZKolP obdobja, v katerem kolektivna pogodba obvezuje podpisnika, ki je izstopil iz združenja, ne omejuje z njeno veljavnostjo. S kolektivno pogodbo dejavnosti bi se obdobje enega leta, ki je v ZKolP določeno kot najdaljše, lahko skrajšalo, vendar se v konkretnem primeru ni. Zato je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je toženko kot podpisnico stare KP, ki je izstopila iz združenja pred prenehanjem veljavnosti, stara KP na podlagi tretjega odstavka 10. člena ZKolP zavezovala vse do 31. 12. 2015. Po sprejemu sklepa o razširjeni veljavnosti nove KP je toženko zavezovala tudi ta, in sicer na podlagi tretjega odstavka 11. člena ZKolP, ki določa, da kadar posameznega delodajalca zavezuje več kolektivnih pogodb iste vrste na isti ravni, se uporabljajo določbe, ki so za delavca ugodnejše.

11. Glede na navedeno je stališče sodišča druge stopnje, da je toženka tožniku lahko odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga po ugotovitvi ponovnih kršitev delovnih obveznosti v obdobju dveh let po prejemu pisnega opozorila z dne 10. 9. 2013, pravilno. Revizija pravnih zaključkov o obstoju odpovednega razloga ne izpodbija.

12. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo. Zavrnitev revizije zajema tudi njen stroškovni del.

-------------------------------
¹ Po prvem odstavku 85. člena ZDR-1 se s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti lahko določi obdobje, ki je daljše od enega leta, vendar pa ne sme biti daljše od dveh let. Stara KP je v skladu s to zakonsko določbo v četrtem odstavku 28. člena določala dveletno obdobje, v katerem delavec ne sme ponovno kršiti delovne obveznosti.
² Nova KP v 18. členu sicer enako kot stara KP v četrtem odstavku 28. člena določa dveletno obdobje, v katerem delavec ne sme ponovno kršiti delovne obveznosti. Tako bi bilo tudi v primeru veljavnosti nove KP za toženko in njene delavce obdobje, v katerem delavec ne sme ponovno kršiti delovne obveznosti, enako.

Datum zadnje spremembe:

12.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSRS Sodba VIII Ips 319/2017
• VDSS Sklep Pdp 552/2017
• VSRS Sklep VIII Ips 262/2017