Sodba II Ips 80/2011

Jedro

Tožnica ne trdi, da bi zahtevala, da tudi sama postavlja vprašanja, pa ji sodnik tega ne bi dovolil ali da bi njeno zahtevo spregledal. Zgolj okoliščina, da iz zapisnika ni razvidno, da bi dal sodnik tožnici možnost, da bi izvedencema postavila vprašanja, še ne predstavlja bistvene kršitve iz 8. točke drugega ostavka 339. člena ZPP.

Relativno pogosta pojavnost venske tromboze po porodu in ugotovitve, da porod pri starejših porodnicah mnogorodkah ni med dejavniki, ki bi zahtevali uporabo zdravil za preprečevanje tromboze, da pri tožnici ni bilo kliničnih znakov venske tromboze, da zaostali del posteljice ni vplival na nastanek tromboze, omogočajo zaključek, da poslabšanje tožničinega zdravja ni posledica strokovne zdravniške (medicinske) napake, temveč naključnega zapleta, ki ga kljub predvidljivosti s strokovno neoporečnim in ustrezno skrbnim ravnanjem ni bilo mogoče preprečiti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za plačilo 83.458,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 5. 2001 dalje.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnica v reviziji trdi, da bi sodišče moralo zaslišati vse vpletene zdravnike, ki so sodelovali v postopku zdravljenja, ki bi izpovedali o svojem (nestrokovnem) ravnanju. Sodišči se nista opredelili do očitkov, da ji dr. Jurca pred porodom ni pojasnil, kaj pomeni neodstranitev cerklaže za porod. Glede na težave po porodu bi zdravstveno osebje moralo sklepati, da s tožnico nekaj ni v redu, višje sodišče se do tega ni opredelilo. Zdravstveno osebje bi maternico moralo iztipati. Tožnica ni bila pravilno zdravljena za globoko vensko trombozo, sodišči se nista opredelili do tega očitka. Zahteva postavitev novega sodnega izvedenca. Sodna izvedenca sta na zaslišanju odgovarjala le na sodnikova vprašanja. Ni razvidno, da bi dal sodnik tožnici možnost, da sama postavlja vprašanja, izvedenca se nista opredelila do pisnih pripomb iz pripravljalne vloge.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane. Pritožbenemu sodišču, ki se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami in materialnopravnimi zaključki sodišča prve stopnje, ti pa so bili izčrpno obrazloženi, ni bilo treba ponovno razlagati dejanskih ugotovitev (da se je cerklaža verjetno sama razvezala, da v medicinski dokumentaciji ni podatkov o nenormalno močnih krčih niti o močnih krvavitvah v času hospitalizacije do 2. 6. 2001, da ni bila potrjena ohromelost), pač pa zadošča povzemanje obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje (da je v dvomu bolje, da zdravnik maternične votline ne iztipa, če porodnica ne krvavi, da je bila diagnoza venske tromboze postavljena v običajnem časovnem obdobju). Iz obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča je razvidno, da pritožbenih razlogov ni prezrlo in jih je ustrezno obravnavalo. Sodišče prve stopnje je upravičeno zavrnilo tožničin dokazni predlog za zaslišanje zdravstvenega osebja, kot je tožnici že pojasnilo pritožbeno sodišče. Sodišče ni dolžno izvesti dokazov za ugotovitev dejstev, ki, tudi če bi se izkazala za resnična, ne bi mogla spremeniti odločitve sodišča.(1) Revizijsko sodišče ugotavlja, da ni podana niti kršitev v zvezi z zaslišanjem izvedencev. Stranka sama lahko z dovoljenjem predsednika senata izvedencem postavlja vprašanja (289. člen Zakona o pravdnem postopku). Tožnica, ki je bila o naroku obveščena in na njem tudi prisotna, bi to svojo procesno pravico očitno lahko uveljavila, ne glede na to, da pooblaščenka na narok zaradi gneče na cesti ni pravočasno pristopila. Tožnica ne trdi, da bi zahtevala, da tudi sama postavlja vprašanja, pa ji sodnik tega ne bi dovolil ali da bi njeno zahtevo spregledal. Zgolj okoliščina, da iz zapisnika ni razvidno, da bi dal sodnik tožnici možnost, da bi izvedencema postavila vprašanja, še ne predstavlja bistvene kršitve iz 8. točke drugega ostavka 339. člena ZPP.

7. Revizijsko sodišče je vezano na naslednje ugotovitve: - tožnici so v nosečnosti opravili cerklažo (umetno utesnitev materničnega ustja),

rodila je v 35. tednu nosečnosti, 28. 5. 2001; cerklaža se je verjetno sama razvezala (zaradi popadkov ali tudi pred porodom)

porod je potekal normalno, štiri ure po sprejemu v porodno sobo je rodila zdravo hčer;

posteljica se je porodila pet minut po rojstvu ploda in jo je porodničar pregledal; menil je, da je cela;

kasneje se je izkazalo, da je delček posteljice ostal v maternici,

kljub skrbnemu pregledu posteljice je lahko zaradi posebnosti posteljice spregledan zaostali del;

v dvomu je bolje, da zdravnik maternične votline ne iztipa (možnost okužbe, slabo krčenje maternice zaradi splošne anestezije), če porodnica ne krvavi;

pri tožnici ni šlo za zgodnjo, pač pa za kasno poporodno krvavitev;

bolje je ob morebitni kasnejši krvavitvi napraviti kiretažo maternične votline, kot v konkretnem primeru;

zaostali del posteljice ni vplival na nastanek globoke venske tromboze niti na tožničine ortopedske težave;

ginekološki pregled ne bi preprečil globoke venske tromboze, prvi ginekološki pregled se praviloma opravi šest tednov po porodu;

v medicinski dokumentaciji ni podatkov o nenormalno močnih krčih niti o močnih krvavitvah v času hospitalizacije do 2. 6. 2001; prav tako ni bila potrjena ohromelost, ki jo navaja tožnica;

venska tromboza je zaplet v nosečnosti, ob porodu in v poporodnem obdobju; simptomatika (oteklina in bolečina v nogi) se je razvila mesec dni po porodu;

diagnoza venske tromboze je bila postavljena v običajnem časovnem obdobju 3-4 dni;

pri tožnici ni bilo dejavnikov tveganja za uporabo farmakološke zaščite (zdravil za preprečevanje venske tromboze);

priporočilo dr. J. o odstranitvi zaostalega dela posteljice ni vplivalo na potek zdravljenja, saj so bili zaostali deli posteljice odstranjeni že 4. 7. 2001;

dr. J. je tožnico premestil v terciarni center – ljubljansko porodnišnico – ki je usposobljena za zdravljenje najtežjih zapletov.

8. Komplikacija je zaplet, ki se zgodi med zdravljenjem, ki je sicer potekalo strokovno neoporečno in z največjo skrbnostjo. Pojavlja se naključno in je kljub predvidljivosti ni mogoče preprečiti. Medicinska napaka pa je odstopanje od profesionalnih standardov strokovnega ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki ima lahko za posledico kakršnokoli poslabšanje zdravja. Revizijsko sodišče pritrjuje materialnopravnim zaključkom nižjih sodišč. Relativno pogosta pojavnost venske tromboze po porodu in ugotovitve, da porod pri starejših porodnicah mnogorodkah ni med dejavniki, ki bi zahtevali uporabo zdravil za preprečevanje tromboze, da pri tožnici ni bilo kliničnih znakov venske tromboze, da zaostali del posteljice ni vplival na nastanek tromboze, omogočajo zaključek, da poslabšanje tožničinega zdravja ni posledica strokovne zdravniške (medicinske) napake, temveč naključnega zapleta, ki ga kljub predvidljivosti s strokovno neoporečnim in ustrezno skrbnim ravnanjem ni bilo mogoče preprečiti.

9. Po navedenem je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen Zakona o pravdnem postopku).

---.---

Op. št. (1): Primerjaj Sklep Ustavnega sodišča Up 12/97.

Datum zadnje spremembe:

18.05.2012

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep II DoR 15/2015
• Sodba III Ips 74/2008