<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba in sklep II Cp 405/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.405.2016

Evidenčna številka:VSL0084484
Datum odločbe:20.07.2016
Senat, sodnik posameznik:Polona Marjetič Zemljič (preds.), mag. Matej Čujovič (poroč.), Katarina Marolt Kuret
Področje:ODŠKODNINSKO PRAVO - DELOVNO PRAVO
Institut:poškodba pri delu - soodgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - trimaleolarni zlom desnega gležnja - gradbeni oder - postavitev gradbenega odra - lestev - padec z lestve - tesar - stroški postopka - brezplačna pravna pomoč

Jedro

Izvedenec je ugotovil, da je bil v obravnavani zadevi za tožnikovo delo potreben večji upor, zato naslonska lestev ni bila primerno delovno sredstvo, temveč bi moral delodajalec zagotoviti gradbeni oder. Sodišče je tožniku, ki od delodajalca ni zahteval postavitve gradbenega odra, očitalo, da bi to moral in mogel storiti, ker ni, pa mu je naložilo 50 % soodgovornosti za nastalo škodo. Tako stališče je materialnopravno zgrešeno.

Življenjsko nerealno bi bilo pričakovati, da bo tožnik delo na način, kot mu je bilo odrejeno, odklonil zaradi grozeče nevarnosti za zdravje oziroma da bi moral zaradi tega pred pričetkom dela zahtevati postavitev gradbenega odra. To velja še zlasti, ker je imel ob sebi delovodjo, ki je skupaj z njim delo opravljal na tak (ne-varen) način. V takih okoliščinah tožnik ni imel nobenega učinkovitega sredstva, da bi v vlogi podrejenega delavca ob prisotnosti nadrejenega delovodje (čigar v prvi vrsti bi bila dolžnost, da bi zahteval postavitev odra), delo odklonil oziroma da bi moral in mogel zahtevati postavitev odra. Tožnik ni samovoljno izbral lestve kot delovnega sredstva, ampak je dobil takšno navodilo prisotnega delovodje, zato je izkustveno nesprejemljiv zaključek prvostopenjskega sodišča o tožnikovem prispevku k nastali škodi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v II. točki izreka delno tako spremeni, da je tožena stranka dolžna tožniku plačati še 11.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 2. 2013 do plačila, v III. točki izreka pa se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem in nerazveljavljenem, a izpodbijanem delu potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo, da tožniku plača 8.100,00 EUR odškodnine, višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo.

2. Zavrnilni del sodbe pravočasno izpodbija tožnik, ki kot bistveno navaja, da mora delodajalec poskrbeti za varnost delavcev, še posebej starejših ter tistih z zmanjšano delovno zmožnostjo. Tožnikov nadrejeni je bil seznanjen, da je tožnik starejši (v času nezgode star 56 let), kot tudi, da je pravkar prišel z bolniškega staleža in je delal z omejitvami. Sam je spoštoval in izvajal vse ukrepe za zagotavljanje zdravja in varstva pri delu ter vestno uporabljal osebno varovalno opremo ter delovna sredstva, ki so mu bila dana na razpolago. Ker pa mu delodajalec ni zagotovil ustreznih delovnih sredstev, je prišlo do njegove poškodbe. Življenjsko nerealen je zaključek prvostopenjskega sodišča, da bi moral in mogel sam pozvati delodajalca, naj postavi gradbeni oder. Splošno znano dejstvo je, da se v gradbeništvu kršijo predpisi in da so delavci zaradi finančne odvisnosti prisiljeni delati pod takimi pogoji, sicer bi lahko ostali brez službe. V obravnavanem primeru je moral tožnik delati izključno po navodilih delovodje, odnos pa je razviden iz tožnikove izpovedi. Ta sprva niti ni hotel poklicati policije in je to storil šele, ko so mu rešilci rekli, da ga prej ne smejo odpeljati. Meni, da sploh ni prispeval k poškodbi. Soglaša z ugotovitvami o obsegu škode, vztraja pa pri višini odškodnine, ki jo je vtoževal. Graja stroškovno odločitev, ker sodišče ni priznalo stroškov za izvedenca ter očita nepravilno uporabo določb ZBPP. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega dela sodbe.

3. Tožena stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

O temelju zahtevka

5. V obravnavanem pritožbenem postopku dejansko stanje ni sporno in je, kot izhaja iz dejanskih zaključkov sodišča prve stopnje, naslednje: tožnik se je poškodoval na gradbišču, ko je izvajal dela razopaženja stropa, ki je bil visok približno 3 metre. Imel je naslonsko lestev, ki je bila naslonjena pod kotom 60 do 70 stopinj na steno, ki je bila neobdelana in iz grobega betona – hrapava. Tožnik je stal na višini približno meter od tal, z eno roko naslonjen na steno oziroma lestev, v desni roki pa je imel kladivo, ki ga je s konico zataknil za desko in s silo povlekel, da je na ta način razopažil strop. To delo je opravljal tistega dne približno eno uro, preden je prišel do zadnje deske, pri razopaženju katere je prišlo do njegovega padca. Pri poskusu razopaženja te zadnje deske se mu je kladivo iztaknilo in ga skupaj z lestvijo vrglo nazaj. Tožnik se je odločil, da bo manj škode, če z lestve skoči, kot če pade skupaj z lestvijo, in si je pri tem poškodoval nogo. Pri razopaženju je tožniku pomagal delovodja A. A., ki je na drugi strani s pajserjem pomagal vleči desko.

6. Sodišče prve stopnje je s pomočjo izvedenca ugotovilo, da je z lestvijo dopustno izvajati le kratkotrajna dela, pri katerih večji upor delavca ni potreben. V obravnavani zadevi je bil za tožnikovo delo potreben večji upor, zato naslonska lestev ni bila primerno delovno sredstvo, temveč bi moral delodajalec zagotoviti gradbeni oder. Obenem je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da bi se tožnik kot strokovno usposobljen tesar moral in mogel zavedati, da je za njegovo delo potrebna večja sila in da je uporaba naslonske lestve neprimerna, zato bi moral in mogel delodajalca pozvati k postavitvi delovnega odra. Ker tega ni storil, je sodišče prve stopnje breme odgovornosti porazdelilo 50 % : 50 %. Tako stališče je materialnopravno zgrešeno (zmotna uporaba 171. člena OZ).

7. Delavec je sicer dolžan delo opravljati s takšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje ter življenje in zdravje sebe in drugih oseb (9. člen ZVZD), vendar je predvsem delodajalec tisti, ki mora skrbeti, da je delo mogoče varno opravljati. V ta namen mora izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organizacijo ter potrebnimi materialnimi sredstvi. Izvajati mora take preventivne ukrepe in izbirati take delovne in proizvajalne metode, ki bodo zagotavljale večjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu (5. in 6. člen ZVZD). Delodajalec mora torej stalno nadzorovati, ali delavec pred in med delovnim procesom ravna po ustreznih varstvenih ukrepih, normativih, standardih in tehničnih predpisih in ali jih pravilno uporablja. Navedene zakonske obveznosti se ne razbremeni zgolj s tem, da nabavi varovalno opremo oziroma pripomočke za varno delo, pač pa mora poskrbeti tudi za njihovo uporabo, saj lahko le na tak način zagotovi varno delo(1).

8. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je delodajalec napotil tožnika (ob spremstvu delovodje) na opravljanje dela s pomočjo lestve in mu delo s pomočjo odra, ki bi bilo edino varno, niti ni bilo omogočeno. Pritožnik utemeljeno opozarja, da bi bilo življenjsko nerealno pričakovati, da bo delo na način, kot mu je bilo odrejeno, odklonil zaradi grozeče nevarnosti za zdravje oziroma da bi moral zaradi tega pred pričetkom dela zahtevati postavitev gradbenega odra(2). To velja še zlasti, ker je imel ob sebi delovodjo, ki je skupaj z njim delo opravljal na tak (ne-varen) način. V takih okoliščinah tožnik ni imel nobenega učinkovitega sredstva, da bi v vlogi podrejenega delavca ob prisotnosti nadrejenega delovodje (čigar v prvi vrsti bi bila dolžnost, da bi zahteval postavitev odra), delo odklonil oziroma da bi moral in mogel zahtevati postavitev odra, kot je zapisalo sodišče prve stopnje. Tožnik ni samovoljno izbral lestve kot delovnega sredstva, ampak je dobil takšno navodilo prisotnega delovodje(3), zato je izkustveno nesprejemljiv zaključek prvostopenjskega sodišča o tožnikovem prispevku k nastali škodi(4).

9. Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da tožnik k nastanku škode ni prispeval in je zanjo polno (100 %) odgovoren zavarovanec tožene stranke.

O višini zahtevka

10. Odmera odškodnine za tožnikovo škodo zaradi telesnih bolečin in nevšečnosti pri zdravljenju po oceni pritožbenega ni v skladu z drugimi primeri iz sodne prakse. Obseg tožnikove škode je podrobno razviden iz 18. točke izpodbijane sodbe, ključni pa so naslednji podatki: tožnik je ob padcu utrpel trimaleolarni zlom desnega gležnja, bil je operiran, 8 dni hospitaliziran, 4 mesece je uporabljal bergle, v bolniškem staležu je bil 6 mesecev, 2 dni je trpel zelo hude bolečin, nadaljnjih 5 dni srednje hude, ki so prešle v 3 tedenske trajne bolečine srednje intenzitete, potem še srednje do lahke do 24. 10. 2009, nato še občasne …; bil je 10 x izpostavljen RTG snemanju, opravil je 8 kontrolnih pregledov ter 20 fizioterapij.

11. Tožnik je vtoževal 8.000,00 EUR, sodišče pa je prisodilo 6.000,00 EUR. Pritožbeno vztrajanje pri celotni višini odškodnine iz tega naslova je ob upoštevanju podobnih primerov(5) iz sodne prakse utemeljeno.

12. Neutemeljeno pa tožnik (ob nezgodi star 56, ob izdaji sodbe pa 62 let) zahteva zvišanje odškodnine iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Stalna posledica tožnikove poškodbe je za centimeter krajša golen, nadalje omejen dvig stopala, delno omejena gibljivost v vse smeri in pojav posttravmatske artroze. Posledica zadebeljenega gležnja je, da tožnik s povečanimi napori hodi že na krajše razdalje, težje se giblje po neravninah, s povečanimi napori opravlja težja fizična dela, ni pa več sposoben za delo na višinah in tista težja fizična dela, ki terjajo počepanje in čepenje. Tožnik šepa in je invalid II. kategorije. Izvedenec je poudaril, da je zaradi te poškodbe tožnik bistveno prikrajšan pri splošni življenjski aktivnosti, in to ne glede na njegove predhodne težave, a je hkrati ocenil, da so posledice obravnavane poškodbe prispevale k skupnem zmanjšanju tožnikove življenjske aktivnosti za 1/3.

13. Sodišče prve stopnje je tožniku odmerilo odškodnino v višini 10.000,00 EUR. Ker je „le“ 1/3 zmanjšanja življenjskih aktivnosti posledica obravnavane nesreče, to pomeni, da je izhajalo iz odškodnine 30.000,00 EUR za opisane težave. Taka odškodnina je na zgornjem robu odškodnin, ki jih je v tovrstnih primerih začrtala sodna praksa(6).

Odločitev pritožbenega sodišča

14. Tožniku po odločitvi pritožbenega sodišča po temelju pripada 100 % vtoževane škode. Iz naslova telesnih bolečin je upravičen do 8.000,00 EUR, iz naslova strahu do 2.000,00 EUR, iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa do 10.000,00 EUR. Skupaj tožniku pripada 20.000,00 EUR. Ker mu je po pravnomočnem delu sodbe sodišča prve stopnje prisojeno že 8.100,00 EUR, mu je pritožbeno sodišče v skladu s peto alinejo 358. člena ZPP prisodilo še razliko v višini 11.900,00 EUR, zato je sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu temu ustrezno spremenilo, z obrestmi vred (peta alineja 358. člena ZPP), v preostalem pa je pritožbo zavrnilo in sodbo v nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP).

O stroških postopka

15. Obrazložitev stroškovne odločitve je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu ugodilo in sklep o stroških (III. točka izreka izpodbijane odločitve) razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

16. Sodišče prve stopnje je namreč dvakrat upoštevalo, da je tožnik prejemnik BPP – najprej, ker mu ni priznalo stroškov za izvedenca, in drugič, ko je toženi stranki naložilo, naj jih povrne v breme proračuna. Pritožnik ima prav, da mora sodišče pri odmeri upoštevati vse stroške (tudi stroške z izvedencem), sicer znesek (odmerjen po končnem uspehu) ni pravilen, posledično pa je nepravilen tudi pobot z odmerjenimi stroški nasprotne stranke. Ker dejstev v zvezi s stroški izvedenca v odločbi ni, gre pa za kompleksno odmero (glej list. št. 161 v spisu), pritožbeno sodišče kršitve ne more samo odpraviti, ne da bi s tem poseglo v pravico strank do pritožbe.

17. V novem postopku naj sodišče prve stopnje odmeri vse stroške postopka (tudi pritožbene stroške), nato pa upošteva končni uspeh tožnika, kot izhaja iz te sodbe, opravi pobot z odmerjenimi stroški tožene stranke in znova odloči o stroškovnem delu zahtevka.

-------------

Op. št. (1): Primerjaj stališče Vrhovnega sodišča RS iz sodbe II Ips 792/2016 z dne 26. 2. 2009.

Op. št. (2): Tožena stranka ni trdila, da bi imel tožnik na voljo material za izdelavo odra.

Op. št. (3): Primerjaj stališče Vrhovnega sodišča RS, ki ga je zavzelo v zadevo II Ips 120/2014 z dne 14. 1. 2016: „Če delodajalec s svojim ravnanjem delavcem ne omogoča, da brez strahu za svoj delovnopravni status opozorijo na pomanjkljivosti pri spoštovanju pravil o varnosti in zdravju pri delu in v takšnem primeru odklonijo delo, gre to v njegovo breme zaradi opustitev pri skrbi za varno delovno okolje.“

Op. št. (4): Primerjaj odločitev Vrhovnega sodišča RS II Ips 16/2013 z dne 2. 7. 2015, zlasti 17. točko obrazložitve, ki si je v vseh dejanskih okoliščinah z obravnavanim primerom najbolj podobna. Pritožbeno sodišče ob tem opozarja, da je dejansko stanje obravnavane zadeve drugačno kot v zadevi VS RS II Ips 711/2009 z dne 21. 3. 2013 (zlasti glede prisotnosti delovodje), kjer je bilo potrjeno stališče drugostopenjska sodišča o 10 % odgovornosti oškodovanca, ker ni zaprosil delodajalca za lestev.

Op. št. (5): Primerjaj zlasti odločitve VS RS II Ips 449/2000, II Ips 292/2000, II Ips 195/2008. Že za manjši obseg škode, so sodišča oškodovancem prisodila več, kot je tožniku prisodilo sodišče prve stopnje – npr. VS RS II Ips 1271/2008 in II Ips 821/2008.

Op. št. (6): Primerjaj zlasti odločitve VS RS II Ips 530/2008, II Ips 143/2001 in II Ips 701/2006.


Zveza:

ZVZD člen 5, 6, 9. OZ člen 131, 171.
Datum zadnje spremembe:
20.09.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk3NTMw
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*