<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Civilni oddelek

VSM sodba I Cp 1091/2015
ECLI:SI:VSMB:2015:I.CP.1091.2015

Evidenčna številka:VSM0022720
Datum odločbe:06.10.2015
Senat, sodnik posameznik:Alenka Zgubič (preds.), Jasminka Pen (poroč.), Vesna Rezar
Področje:ZAVAROVALNO PRAVO
Institut:zavarovalnina - vnaprej natisnjena vsebina pogodbe - razlaga pogodbe v korist nasprotne stranke - pogodba za življenjsko zavarovanje - stopnja invalidnosti - zaključek zdravljenja - tek zakonskih zamudnih obresti

Jedro

Tožnik je ob škodnem dogodku utrpel popolni izpah v predelu AC sklepa, vendar pa je po zaključenem zdravljenju pri tožniku prisoten le delni izpah v predelu AC sklepa levo. Tožnikova polica za življenjsko zavarovanje se ob upoštevanju Splošnih pogojev nanaša na trajno invalidnost kot posledico utrpele poškodbe in ne na samo poškodbo.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točki I. izreka spremeni tako, da se znesek 4.000,00 EUR nadomesti z zneskom 3.000,00 EUR, v točki II. izreka spremeni tako, da se znesek 2.000,00 EUR nadomesti z zneskom 3.000,00 EUR, v točki III. izreka pa spremeni tako, da se znesek 874,92 EUR nadomesti z zneskom 652,93 EUR.

II. Sicer se pritožba tožene stranke zavrne in se v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu, sodba sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni plačati toženi stranki 59,30 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti in tečejo do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna v 15 dneh od vročitve sodbe plačati tožniku 4.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 5. 2013 dalje do plačila, v presežku, za plačilo 2.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je tudi, da je toženka dolžna v 15 dneh tožniku povrniti povzročene pravdne stroške v višini 874,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper obsodilni del sodbe toženka vlaga pravočasno pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

- Toženka meni, da je odločitev sodišča prve stopnje, ki ji je naložilo plačati tožniku zavarovalnino v višini 4.000,00 EUR, kar je oprlo na mnenje sodnega izvedenca ortopeda, materialnopravno zmotno.

- Toženka se ne strinja z navedbo sodišča, da v točki 111 Tabele invalidnosti za določanje trajne izgube splošne delovne sposobnosti zaradi nezgode (v nadaljevanju Tabela invalidnosti) ni jasno in nedvoumno določeno, ali mora iti za izpah ramenskega sklepa v ožjem pomenu, zaradi česar sodišče ob upoštevanju določila 83. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ocenjuje, da opredelitev „ramenski sklep“ v točki 111 Tabele invalidnosti pomeni ramenski sklep v širšem pomenu in zajema tudi akromioklavikularni sklep (v nadaljevanju AC sklep). Sodišče prve stopnje je namreč vnaprej natisnjeno vsebino pogodbe toženke štelo za nejasno in jo je razlagalo v korist druge pogodbene stranke. Stališče sodišča prve stopnje je, da opredelitev „ramenski sklep“ v točki 111 Tabele invalidnosti pomeni ramenski sklep v širšem pomenu in zajema tudi AC sklep.

- Po prepričanju toženke je stališče sodišča prve stopnje napačno, saj ne gre za nejasnost določil, kar logično izhaja tako iz točke 115, kot tudi iz točke 116 Tabele invalidnosti, kjer je v obeh primerih jasno navedeno, da se nanašata na akromioklavikularni (AC) oziroma sternoklavikularni (SC) sklep. Določilo točke 111 Tabele invalidnosti „omejena gibljivost v ramenskem sklepu po zlomu sklepnih struktur ali izpahu“ pomeni logično vzročno posledično povezavo omejene gibljivosti v ramenskem sklepu z zlomom sklepnih struktur ali z izpahom sklepnih struktur ramenskega sklepa (kar je, kot navaja izvedenec, ramenski sklep v ožjem smislu), ne pa z zlomom ali izpahom tudi drugih sklepov. V kolikor bi točka 111 Tabele invalidnosti obsegala tudi AC sklep, bi dejansko šlo za podvajanje in za priznavanje invalidnine za isto posledico po več točkah.

- Zmotna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da pripada tožniku zavarovalnina tudi po točki 116 Tabele invalidnosti v višini 10% zavarovalnine oziroma 2.000,00 EUR in ne le po točki 115 Tabele invalidnosti, saj naj bi tožnik utrpel popolni izpah AC sklepa, zaradi česar je sodišče naložilo toženki, ob nesporno plačanem znesku 1.000,00 EUR, še plačilo 1.000,00 EUR. To zavarovalnino je sodišče prve stopnje tožniku priznalo povsem neutemeljeno, saj je prezrlo navedbe tožene stranke, da se v skladu z drugim odstavkom 14. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb (v nadaljevanju Splošni pogoji), končna stopnja invalidnosti določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodb ustalijo, kar je toženka navedla že v odgovoru na tožbo in ne po stanju na dan poškodbe. Izvedenec je sicer navedel, da je tožnik v škodnem dogodku utrpel popolni izpah v predelu AC sklepa, vendar pa je izvedenec tudi jasno navedel, da je pri tožniku po zaključenem zdravljenju prisoten delni izpah v predelu AC sklepa levo. Ker se upošteva stanje po končanem zdravljenju, tožniku zavarovalnina po točki 116 Tabele invalidnosti ne pripada.

- Sodišče prve stopnje je tožniku neutemeljeno priznalo zamudne obresti od 9. 5. 2013 dalje. Eventualno bi lahko zamudne obresti začele teči najprej z dnem, ko je bil tožnik pregledan pri zdravniku cenzorju dne 10. 6. 2013, saj je toženka potrebovala čas, da po poteku treh let od poškodbe, ker zdravljenje še ni bilo zaključeno, pozove tožnika na pregled in pridobi mnenje zdravnika cenzorja o stopnji invalidnosti.

- Zaradi vsega navedenega toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da zahtevek tožnika v celoti zavrne ter tožniku naloži plačilo stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Uradni preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti sodišče druge stopnje po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona. Sodišče druge stopnje tudi ugotavlja, da je bilo v postopku na prvi stopnji v celoti in popolnoma ugotovljeno dejansko stanje in za ta postopek vsa pravno odločilna dejstva, pritrditi pa je pritožbi, da je z odločitvijo, da pripada tožniku tudi zavarovalnina po točki 116 Tabele invalidnosti, zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Tožnik se je dne 8. 5. 2010 poškodoval v prometni nesreči, ko je padel z motorjem in utrpel pretrganje vezi ter premik ključnice iz sklepa leve rame. V času dogodka je imel s toženko sklenjeno pogodbo za življenjsko zavarovanje, št. police 44999XX, na podlagi katere mu v primeru nastanka nezgodnega škodnega dogodka pripada zavarovalnina, in sicer dnevna odškodnina v višini 10,00 EUR oziroma odškodnina za trajno invalidnost v skupnem znesku 20.000,00 EUR.

- Tožnik s tožbo zahteva plačilo zavarovalnine za popolni izpah AC sklepa po točki 116 Tabele invalidnosti v znesku 2.000,00 EUR, to je 10% od zavarovalne vsote 20.000,00 EUR, saj mu je toženka izplačala zavarovalnino le za delni izpah po točki 115 Tabele invalidnosti v znesku 1.000,00 EUR, kar je le 5% od zavarovalne vsote, zahteva pa tudi zavarovalnino iz naslova omejene gibljivosti ramenskega sklepa v višini 25% zavarovalne vsote v skladu s točko 111 Tabele invalidnosti.

- Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo 15% od zavarovalne vsote po točki 111 Tabele invalidnosti za omejeno gibljivost v ramenskem sklepu po izpahu (3.000,00 EUR) in 10% od zavarovalne vsote po točki 116 Tabele invalidnosti, ker je tožnik utrpel popoln izpah AC sklepa (2.000,00 EUR oziroma upoštevaje izplačani znesek 1.000,00 EUR še 1.000,00 EUR).

7. Pritožba neutemeljeno graja, da tožniku ne gre 15% od zavarovalne vsote po točki 111 Tabele invalidnosti, to je zavarovalnina v znesku 3.000,00 EUR, kot jo je tožniku priznalo sodišče prve stopnje. V zvezi s tem se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje razlogom sodišča prve stopnje navedenim v točkah 6, 7, 8, 9 in 10 obrazložitve izpodbijane sodbe.

- Izvedenec ortoped je v podanem izvedenskem mnenju pojasnil, da je ramenski sklep sestavljen iz štirih sklepov (točka 8 obrazložitve izpodbijane sodbe), zato je sklep med nadlahtnico in lopatico ramenski sklep v ožjem pomenu, ramenski sklep kot celoto pa tvorijo vsi štirje sklepi. Med premikanjem roke se dogajajo premiki v vseh štirih sklepih in poškodba v enem izmed sklepov ima lahko za posledico slabšo končno gibljivost, kot je to v konkretnem primeru pri tožniku. Pri tožniku je po zaključenem zdravljenju prisoten delni izpah v predelu AC sklepa levo, kar ima za posledico, da je gibljivost tožnikove rame zmanjšana na 60% pričakovane gibljivosti in mu gre 15% od zavarovalne vsote po točki 111 Tabele invalidnosti.

- Sodišče prve stopnje je zato tožniku utemeljeno v tem delu priznalo 3.000,00 EUR zavarovalnine.

- Pritožba nima prav, da iz navedbe v točki 111 Tabele invalidnosti „omejena gibljivost v ramenskem sklepu po zlomu sklepnih struktur ali izpahu“ logično izhaja, da gre le za sklep, ki ga izvedenec označuje kot ramenski sklep v ožjem smislu in ne gre tudi za primer, ko gre za izpah drugega sklepa, v konkretnem primeru AC sklepa. V tem delu namreč določba Tabele invalidnosti ni jasna in jo je sodišče prve stopnje v skladu s 83. členom OZ utemeljeno razlagalo v korist tožnika in pojem „ramenski sklep“ štelo kot sklep sestavljen iz štirih sklepov, med drugim tudi AC sklep, to je sklep med ključnico in lopatico, kjer je prišlo pri poškodbi do popolnega izpaha, po zaključenem zdravljenju pa je pri tožniku prisoten delni izpah tega sklepa, kar rezultira z le 60% gibljivostjo leve rame.

8. Utemeljena pa je pritožba v delu, ki graja odločitev sodišča prve stopnje, da tožniku pripada 10% od zavarovalne vsote po točki 116 Tabele invalidnosti oziroma 2.000,00 EUR za popolni izpah AC sklepa. V skladu z drugim odstavkom 14. člena Splošnih pogojev se končna stopnja invalidnosti določi po končanem zdravljenju. Tožnik je ob škodnem dogodku utrpel popolni izpah v predelu AC sklepa, vendar pa je po zaključenem zdravljenju pri tožniku prisoten le delni izpah v predelu AC sklepa levo. Tožnikova polica za življenjsko zavarovanje se ob upoštevanju Splošnih pogojev nanaša na trajno invalidnost kot posledico utrpele poškodbe in ne na samo poškodbo.

- Tožniku zato ne gre 10% od zavarovalne vsote po točki 116 Tabele invalidnosti, ampak le 5% od zavarovalne vsote po točki 115 Tabele invalidnosti, kar pa je toženka tožniku že izplačala.

Toženka tudi meni, da tožniku ne gredo zamudne obresti od 9. 5. 2013 dalje do plačila, temveč bi mu šle kvečjemu od 10. 6. 2013 dalje do plačila, ko je tožnika pregledal zdravnik cenzor in je toženka pridobila njegovo mnenje o tožnikovi stopnji invalidnosti.

- Sodišče prve stopnje je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti utemeljeno oprlo na drugi odstavek 14. člena Splošnih pogojev, ki določa, da se končna stopnja invalidnosti določi po končanem zdravljenju, ko se posledice poškodb ustalijo, to je, ko po zdravniški presoji ni mogoče pričakovati, da bi se stanje izboljšalo ali poslabšalo. Če to stanje ne nastopi niti po treh letih po nezgodi, se kot končno vzame stanje ob poteku tega roka in po njem določi končna stopnja invalidnosti. Rok za ugotovitev višine zavarovalnine je zato pretekel 8. 5. 2013, torej v treh letih po škodnem dogodku, zato gredo tožniku zakonske zamudne obresti od 9. 5. 2013 dalje.

9. Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje ustrezno spremenilo (5. alineja 358. člena ZPP), v ostalem pa pritožbo toženke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

10. Spremenjena odločitev o glavni stvari ima za posledico tudi spremembo odločitve o pravdnih stroških, zato je bilo potrebno o stroških postopka na prvi stopnji ponovno odločiti v smislu drugega odstavka 165. člena ZPP.

11. Višina pravdnih stroškov odmerjenih na prvi stopnji pritožbeno ni sporna. Tožnik je sedaj uspel 50%, njegovi stroški znašajo 1.305,86 EUR, od tega je 50% 652,93 EUR.

12. Sodišče prve stopnje toženki ni priznalo priglašenih stroškov (le materialni stroški v višini 30,00 EUR), kar pritožbeno ni sporno.

- Toženka je tako tožniku dolžna povrniti 652,93 EUR njegovih pravdnih stroškov.

13. Toženka se je pritožila zaradi plačila 4.000,00 EUR in uspela z zneskom v višini 1.000,00 EUR, kar je 25% uspeh s pritožbo, zato ji mora tožnik povrniti njene pritožbene stroške v enakem odstotku. Sodišče druge stopnje je toženki po priglašenem stroškovniku priznalo:

- pavšalni znesek za PTT storitve po tar. št. 6002 Tarife 10,00 EUR,

- 22% DDV od navedenega zneska po tar. št. 6007 Tarife 2,2 EUR,

- sodna taksa v znesku 225,00 EUR,

kar skupaj znese 237,2 EUR.

- Ob upoštevanju 25% pritožbenega uspeha je tožnik dolžan toženki povrniti 59,30 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev in tečejo do plačila.

14. Navedbe tožnika v odgovoru na pritožbo toženke k presoji zadeve niso pripomogle, zato je slednji dolžan sam kriti svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).


Zveza:

OZ člen 83,
Datum zadnje spremembe:
03.12.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg3OTgw
http://localhost:8983/solr/collection1/select?indent=on&version=2.2&hl=true&mm=100&qf=id&q=*:*