VDSS sklep Pdp 630/2016

Jedro

Tožnik je tožbo vložil po izteku 30 dnevnega zakonskega roka iz določbe 3. odstavka 200. člena ZDR-1, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbo 1. odstavka 274. člena ZPP in tožbo kot prepozno zavrglo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo z dne 6. 8. 2015 v delu, ki se nanaša na sodno presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in v zvezi s tem na reparacijski in reintegracijski zahtevek, kot prepozno zavrglo (točka I izreka) in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (točka II izreka).

2. Zoper sklep (razen zoper odločitev, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka) se pravočasno pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava, relativne kršitve določb pravdnega postopka in sicer 212. člena ZPP ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnem dejstvu. navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da je bila tožniku odpoved vročena 6. 7. 2015, saj iz tožnikovih navedb iz prve pripravljalne vloge izhaja, da je bil dne 6. 7. 2015 seznanjen le z namero odpovedi. Sodišče prve stopnje je na podlagi trditev in v nasprotju z dokazili, ki so bila prvi pripravljalni vlogi predložena, tožbo zavrglo. S tem pa je storilo tudi bistveno kršitev zaradi neupoštevanja določb ZPP o izdaji sklepa o zavrženju, saj sklep ne vsebuje razlogov o odločilnem dejstvu, torej o datumu vročitve. Ker tožena stranka ni predložila dokazila o vročitvi odpovedi, tožnik pa je podal dve neskladni trditvi o vročitvi odpovedi in seznanitvi z namero o odpovedi, je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je datum vročitve odpovedi nesporen. S tem ni pravilno uporabilo procesne določbe 212. člena ZPP, zato je podana relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP. Posledica te kršitve pa je tudi napačna uporaba materialnega prava in sicer 3. odstavka 200. člena ZDR-1 in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da so pritožbeni očitki neutemeljeni, zato pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi 2. odstavka 350. člena v povezavi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je pritožbeno sodišče sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, prav tako pa tudi ne v pritožbi zatrjevanih kršitev po 1. odstavku 339. člena ZPP in po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Odločitev je na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja tudi materialnopravno pravilna.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno, na podlagi tožnikovih trditev, ugotovilo, da je tožena stranka tožniku redno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku vročila dne 6. 7. 2015. To izhaja iz tožbenih navedb (točka 1 tožbe), iz prve pripravljalne vloge tožeče stranke pa izhaja, da je dejstvo, da je tožena stranka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in da je bila ta odpoved tožniku vročena 6. 7. 2015, med strankama nesporno. Ker je tožnik tožbo vložil šele 6. 8. 2015, kar je po izteku 30 dnevnega zakonskega roka iz določbe 3. odstavka 200. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013), je sodišče prve stopnje utemeljeno uporabilo določbo 1. odstavka 274. člena ZPP in tožbo v tem delu kot prepozno zavrglo.

7. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, zato ni podana očitana kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Neutemeljeno pa je tudi pritožbeno sklicevanje na relativno bistveno kršitev, ki naj bi jo sodišče storilo s tem, ko ni izvedlo predlaganih dokazov. Izvedba teh dokazov, glede na trditve tožeče stranke, na katere je sodišče prve stopnje oprlo svojo določitev, ni bila potrebna.

8. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani del sklepa skladno z določbo 2. točke 365. člena ZPP potrdilo.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (154. člen ZPP), tožena stranka pa stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

Datum zadnje spremembe:

01.02.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 176/2015
• VDSS sodba in sklep Pdp 816/2016
• VDSS sklep Pdp 916/2012