VSRS sodba VIII Ips 126/2014

Jedro

Pogodbeno svobodo je treba pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi razlagati utesnjujoče zaradi zakonskega varovanja delavčevih pravic.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 5. 10. 2012. Ugodilo je tožnikovemu zahtevku za priznanje pravic iz delovnega razmerja od 5. 11. 2012 do 31. 3. 2013. Ugotovilo je, da je tožnikova izjava o odpovedi sodnemu varstvu in vsem zahtevkom iz delovnega razmerja z dne 5. 10. 2012 nična. Zavrnilo je zahteve za ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitve sporazuma o pobotanju medsebojnih pravic z dne 5. 11. 2012 ter toženi stranki naložilo v plačilo tožnikove stroške postopka. Obrazložilo je, da tožena stranka sama trdi, da je šlo za navidezni odpovedni razlog, s katerim je bilo tožniku omogočeno prejemanje nadomestila za primer brezposelnosti. Zakoniti odpovedni razlog tako ni obstajal, odpoved pa niti ne izpolnjuje zakonskih pogojev za morebitno izredno odpoved, saj ni bilo pisne obdolžitve in zagovora (tožena stranka mu je želela podati odpoved, ker naj bi tožnik kradel). Izjava tožnika z dne 5. 10. 2012 je nična, saj se delavec ne sme odpovedati svojim pravicam, ker so delodajalčeve dolžnosti zakonsko predpisane (odločba Ustavnega sodišča Up 63/03-19 z dne 27. 1. 2005).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pogodba ni prenehala na podlagi pisnega sporazuma v skladu z 79. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), ampak na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki pa je bil le navidezen. Tožnikove izjave z dne 5. 10. 2012 ni mogoče šteti za odpust dolga po 319. členu Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je tožnik jemal denar iz sefa, ni izročal izkupička toženi stranki, kar ima vse znake kaznivega dejanja. Tožena stranka mu je šla na roko tako, da mu je odpovedala pogodbo iz poslovnega razloga, da bi lahko uveljavljal pravice iz naslova brezposelnosti. Izredna odpoved pa bi bila za tožnika veliko bolj neugodna, zato je tožena stranka ravnala v korist tožnika in je vprašanje, ali mora res zaradi tega tožniku še dodatno plačevati. Moralni vidik zadeve bi zahteval odklonitev dodatnih ugodnosti tožniku na podlagi sodnega postopka. Tožnikova izjava z dne 5. 10. 2012 ne more biti nična, saj ni nezakonita niti nemoralna. Odpoved vsem zahtevkom zoper delodajalca predstavlja odpust dolga. Sodišče bi moralo zaradi te izjave zavrniti njegove zahtevke. To bi bilo v skladu z načelom vestnosti in poštenja in prepovedjo zlorabe pravic (5. in 7. člen OZ).

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, podana s strani revidenta tožniku, je nezakonita, saj jo je tožena stranka podala z vednostjo, da poslovni razlog ne obstoji. Revident sicer trdi, da je bila odpoved navidezna, ker naj bi z izbiro take vrste odpovedi tožniku pomagal pri uveljavljanju pravic iz naslova brezposelnosti, čeprav je štel, da bi lahko tožniku izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Tudi tožnik je menil, da ni zakonskih pogojev za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, le da je zanikal nedopustnost svojih ravnanj. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, niti ni mogoče šteti redne odpovedi za veljavno izredno odpoved v smislu veljavnega pravnega posla, ki bi ga navidezna pogodba prekrivala (drugi odstavek 50. člena OZ), saj izpodbijana odpoved ne vsebuje nujno potrebnih elementov za zakonito izvedbo izredne odpovedi (manjka obdolžitev, je brez zagovora). Ob ugotovitvi neobstoja poslovnega razloga, navedenega v redni odpovedi, je bila tako odpoved nezakonita in glede na zatrjevana dejstva ni bilo pravne podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka glede nezakonitosti odpovedi.

8. Revident navaja, da je izpodbijana sodba napačna, ker naj bi bila v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, saj priznava tožniku dodatne pravice, čeprav mu je šel revident z načinom odpovedi v korist. Vendar je revident že sam ravnal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ko tožniku pri odpovedi ni nudil zakonske zaščite, kot gre delavcu v primerih izredne odpovedi, zato je njegovo sklicevanje na načelo vestnosti in poštenja neupoštevno, saj ga je tudi revident kršil z zlorabo instituta redne odpovedi iz poslovnega razloga.

9. Nadalje revident meni, da bi se moralo upoštevati, da se je tožnik v izjavi, za katero sodišče ugotavlja ničnost, odpovedal vsem zahtevkom zoper revidenta. Vendar sta po presoji revizijskega sodišča nižji sodišči pravilno razsodili o ničnosti izjave o odpovedi sodnemu varstvu in uveljavljanju zahtevkov zoper revidenta. Delavec se z izjavo ob zgoraj obrazloženem dejanskem položaju ob nezakoniti odpovedi s strani delodajalca ne more odpovedati kar vsem nedoločno opredeljenim zahtevkom zoper delodajalca, saj gre za pravice delavca, ki jih med drugim izrecno varuje zakon zaradi posebnega varstva njegovega položaja kot šibkejše strani. Zato je treba možnost pogodbenega postopanja strank v delovnih razmerjih pri posebnem zakonskem varovanju pravic delavcev razlagati utesnjujoče in je pogodbena svoboda omejena glede na siceršnja obligacijska razmerja (1). Pavšalna delavčeva odpoved kar vsem neopredeljenim zahtevkom proti delodajalcu ob nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je v nasprotju z varovanjem pogodbenega položaja delavca, ki je še posebej poudarjeno v primerih prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Zakon namreč posebej določa delavčevo pravico do izpodbijanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi v 30 dneh od vročitve odpovedi oziroma seznanitve s kršitvijo (tretji odstavek 204. člena ZDR). Takšna pravica izpodbijati odpoved pogodbe o zaposlitvi pa bi bila povsem izvotljena, če bi delavcu ob ugotovljeni nezakonitosti odpovedi onemogočili uveljavljanje drugih pravic iz delovnega razmerja, ki bi se jim odpovedal ob tej isti nezakoniti odpovedi, mu bi pa sicer pripadale kot posledica ugotovljene nezakonitosti odpovedi. Teh pravic se mu ne sme odvzeti v naprej ob podani odpovedi ravno zaradi morebitne sodne ugotovitve nezakonitosti izpodbijane odpovedi.

10. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

---.---

Op. št. (1): Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up-63/03 z dne 27. 1. 2005.

Datum zadnje spremembe:

18.12.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba Pdp 962/2012
• VDSS sklep Pdp 1186/2010
• VDSS sodba in sklep Pdp 242/2009