VSL sodba I Cpg 497/2014

Jedro

Pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register. To pomeni, da ima vpis delitve družbe v sodni register konstitutiven učinek. Pravne posledice statusnega preoblikovanja gospodarske družbe z delitvijo so tako kompleksne in daljnosežne, da bi vzpostavitev prejšnjega stanja kot posledica morebiti ugotovljene ničnosti naletela na nepremostljive ovire oziroma bi bila praktično nemogoča. Zato ZGD-1 v prvem stavku tretjega odstavka 635. člena izrecno določa, da po vpisu delitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve iz drugega odstavka 635. člena ZGD-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh povrniti 690,03 EUR stroškov za odgovor na pritožbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev ničnosti vpisa novega subjekta I., d. o. o. (tožena stranka), v sodni register in ničnosti samega subjekta, ki je nastal zaradi delitve prenosne družbe M., d. d.

2. Tožeča stranka je kot delničar prenosne družbe M., d. d., vložila pritožbo, v kateri predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo materialnopravno določbo tretjega odstavka 635. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1 (1)), ki za zadevo ni relevantna, saj ureja razmerje med delničarjem in prenosno družbo, tu pa gre za vprašanje veljavnosti ustanovitve toženke in njenega vpisa v sodni register, za kar je relevantna ureditev 41. in 41.a člena Zakona o sodnem registru (ZSReg (2)), s katero se sodišče sploh ni ukvarjalo. Navaja, da je bila toženka ustanovljena le zato, da je direktor prenosne družbe dejavnost prenosne družbe prenesel iz sfere upravljanja delničarjev prenosne družbe pod svoj izključni nadzor, kar predstavlja namen ustanovitve, ki je v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralnimi načeli (4. točka prvega odstavka 41.a člena ZSReg). Listina, ki je bila podlaga za ustanovitev in vpis toženke v sodni register, pa je bila izdana v nezakonitem postopku in je neveljavna. Odločitev sodišča o tožbi na razveljavitev sklepa skupščine prenosne družbe pa še ni pravnomočna.

3. Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavanem primeru je novi subjekt I., d. o. o. (tožena stranka), nastal z delitvijo, natančneje z izčlenitvijo od družbe M., d. d., kar je registrsko sodišče vpisalo v sodni register dne 16. 9. 2011. Izčlenitev z ustanovitvijo nove družbe se opravi s prenosom posameznih delov premoženja družbe, ki z izčlenitvijo ne preneha (prenosna družba), na novo družbo (tretji odstavek 623. člena ZGD-1). Pri tem se na novo družbo prenesejo vse pravice in obveznosti v zvezi s tem premoženjem, glede katerega nova družba postane univerzalna pravna naslednica prenosne družbe (šesti odstavek 623. člena ZGD-1). Pri izčlenitvi se deleži nove družbe zagotovijo prenosni družbi (sedmi odstavek 623. člena ZGD-1). Po izčlenitvi vsaka od družb zaživi samostojno življenje, prevzema nove pravice in obveznosti ter vstopa v pravna razmerja z novimi upniki in dolžniki.

6. Pravne posledice delitve nastopijo z dnem vpisa delitve v sodni register (drugi odstavek 635. člena ZGD-1). To pomeni, da ima vpis delitve družbe v sodni register konstitutiven učinek. Pravne posledice statusnega preoblikovanja gospodarske družbe z delitvijo so tako kompleksne in daljnosežne, da bi vzpostavitev prejšnjega stanja kot posledica morebiti ugotovljene ničnosti naletela na nepremostljive ovire oziroma bi bila praktično nemogoča. Zato ZGD-1 v prvem stavku tretjega odstavka 635. člena izrecno določa, da po vpisu delitve v sodni register morebitne pomanjkljivosti delitve ne vplivajo na pravne posledice delitve iz drugega odstavka 635. člena ZGD-1. S pomanjkljivostmi delitve so mišljene tako pomanjkljivosti v delitvenem načrtu, pri sprejemanju sklepa o soglasju za delitev kot tudi morebitne druge pomanjkljivosti (3). V nadaljnjem besedilu iste zakonske določbe je za tožnika, ki je pred vpisom delitve v register vložil tožbo za ugotovitev ničnosti ali izpodbijanje sklepa o soglasju za delitev, predpisano, da lahko v takem primeru brez soglasja toženca tožbo spremeni tako, da zahteva povračilo škode, ki mu je nastala z vpisom delitve v register. Po stališču Vrhovnega sodišča v sodbi III Ips 127/2011 z dne 17. 7. 2012 s tem ZGD-1 v uvodnem stavku tretjega odstavka 635. člena uzakonja konvalidacijo pomanjkljivosti v postopku delitve, nato pa še posledico te konvalidacije za tistega tožnika, ki je že pred vpisom delitve vložil tožbo za ugotovitev ničnosti ali izpodbijanje sklepa o soglasju za delitev. Zakon pa konvalidacije v ničemer ne omejuje in je zato popolna. To pa pomeni ne samo, da ni mogoče uveljavljati ničnosti in izpodbojnosti sklepa o soglasju k delitvi, kot bi bilo mogoče sklepati na prvi pogled ob branju te zakonske določbe, ampak da ni mogoče uveljavljati nobenih pomanjkljivosti postopka delitve (take pomanjkljivosti so lahko kvečjemu podlaga za odškodninski zahtevek). Tudi v sodni praksi višjih sodišč je bilo že večkrat potrjeno stališče, da ima vpis delitve v sodni register konstutiven učinek in da naknadno ni več mogoče uveljavljati pomanjkljivosti postopka delitve (4). Prav zato je v tretjem odstavku 635. člena ZGD-1 določena privilegirana možnost spremembe ničnostne tožbe, izjemoma brez soglasja toženca, v tožbo na povračilo škode. Iz vsega navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje na podlagi specialne materialnopravne določbe tretjega odstavka 635. člena ZGD-1 povsem pravilno zavrnilo tožnikov zahtevek na ugotovitev ničnosti vpisa delitve v sodni register po 41. členu ZSReg, svojo odločitev pa je tudi ustrezno obrazložilo. Pritožbeno sodišče povsem pritrjuje in se v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje za zavrnitev nesklepčnega zahtevka na ugotovitev ničnosti kapitalske družbe po 41.a členu ZSReg, ker tožnik ni obrazloženo zatrjeval nobenega izmed v zakonu taksativno določenih razlogov.

7. Kar se tiče samega postopka vpisa novonastale družbe v sodni register, je potrebno upoštevati, da v skladu z določili 590. člena ZGD-1, ki se glede na določilo drugega odstavka 634. člena ZGD-1 uporablja tudi pri vpisu delitve kapitalskih družb, sicer velja registrska zapora, če je bila predhodno vložena tožba na izpodbijanje oziroma na ugotovitev ničnosti sklepov skupščine prenosne družbe. V skladu s četrtim odstavkom 590. člena ZGD-1 pa registrsko sodišče izvrši vpis delitve še pred pravnomočnostjo odločitve o tožbenem zahtevku, če znatno prevladuje interes za hitro odločitev in so izpolnjeni drugi pogoji za vpis. Očitno je registrsko sodišče v konkretnem primeru na ta način prebilo navedeno registrsko zaporo, pri čemer pa pritožnik niti ne zatrjuje, da je bilo takšno postopanje registrskega sodišča izpodbijano v smislu prvega odstavka 36. člena ZSReg.

8. Pritožbeno sodišče še dodaja, da navedeno ne pomeni, da delničarji v primeru morebitnih pomanjkljivosti pri delitvi družbe po vpisu nimajo pravnega varstva, saj je zakonodajalec to predvidel z možnostjo že omenjene odškodninske tožbe, sodne kontrole višine denarne odpravnine po 605. členu ZGD-1 in uveljavljanja odškodninske odgovornosti organov po petem odstavku 625. člena ZGD-1.

9. Materialnopravno zmotne so zato navedbe pritožnika, ko zatrjuje, da naj bi obstojala samostojna zakonska podlaga na uveljavitev ničnosti tožene stranke na podlagi 41 oziroma 41.a člena ZSReg ne glede na določbo 635. člena ZGD-1. Kot je bilo že pojasnjeno v posledici vpisa delitve v sodni register konvalidacija morebitnih pomanjkljivosti v postopku delitve ne omogoča več posega v pravna razmerja, ki so nastala na podlagi delitve prenosne družbe. Zato takšna prepoved velja tudi glede posega v smislu uveljavljanju ničnosti s tožbo po 41.a členu ZSReg.

10. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso bili podani (350. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP (5)), je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo potrditi (353. člen ZPP).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. členu ZPP v zvezi s 154. členom ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna toženi stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo, kot izhaja iz izreka tega sklepa. Priznane potrebne stroške odgovora na pritožbo je sodišče odmerilo v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT (6)) in stroškovnikom v spisu.

(1) Uradni list RS, št. 42/2006, 60/2006 – popr., 26/2007 – ZSDU-B, 33/2007 – ZSReg-B, 67/2007 – ZTFI, 10/2008, 68/2008,42/2009, 33/2011, 91/2011, 100/2011 - Skl. US, 32/2012, 57/2012, 44/2013 - Odl. US, 82/2013.

(2) Uradni list RS, št. 13/1994, 31/2000 - ZP-L, 91/2005, 42/2006 - ZGD-1, 33/2007, 93/2007, 65/2008, 49/2009, 82/2013 – ZGD-1H.

(3) Saša Prelič: Uveljavljanje ničnosti združitve in delitve po vpisu v sodni register, Pravna praksa – 2005, št. 42, str. 6 – 8, GV Založba.

(4) VSL sklep I Cpg 1382/2011 z dne 24. 1. 2012, VSL sklep IV Cpg 1273/2011 z dne 25. 1. 2012 in sklep VSL IV Cpg 98/2006 z dne 24. 11. 2006.

(5) Uradni list št. 26/99 s spremembami.

(6) Uradni list RS, št. 67/2008, 35/2009 – ZodvT-C.

Datum zadnje spremembe:

12.11.2014

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 69/2005
• VSM Sklep I Cpg 53/2023
• VSL Sklep IV Cpg 50/2020