VDSS sodba in sklep Pdp 896/2013

Jedro

V izbirnem postopku delodajalec sam izbere kandidata, neizbrani kandidati pa ne smejo biti podvrženi diskriminaciji.

Ker 5. odstavek 204. člena ZDR neizbranemu kandidatu ne daje drugačnega varstva kot vložitev tožbe za odškodnino zaradi diskriminacije, je potrebno tožnikovo tožbo v delu, kjer tožnik zahteva ponovitev izbirnega postopka, zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da mu tožena stranka plača odškodnino v znesku 41.000,00 EUR in tožbo v delu, s katerim tožeča stranka zahteva, da tožena stranka ponovi izbirni postopek, zavrglo.

Zoper sodbo in sklep se smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP z laično pritožbo pritožuje tožnik. Navaja, da odločitev kot napačno, glede, na dokaze zavrača, da sodbe ni mogoče preizkusiti, ker je obrazložitev nejasna. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno interpretiralo 22. člena ZDR, kar je kršitev pravne sposobnosti. Po tem členu ima delodajalec, ob upoštevanju zakonskih prepovedi, pravico do proste odločitve, s katerim izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Po 3. odstavku 180. člena ZPP sodnik ni vezan na pravno osnovo, ki jo poda tožnik, mora pa člene zakona v obrazložitvi sodbe pravilno zapisati.

Navaja, da je delno zavrženje tožbe v nasprotju s sklepi opr. št. Pdp 73/2012 in Pdp 170/2013, kjer je bil tak zahtevek dovoljen in v zadevi opr. št. Pdp 170/2013 tudi plačana sodna taksa. V zadevi opr. št. Pdp 114/2013 VDSS glede spora zaradi neizbire kandidata so bila dopustna vsaj tri sodna varstva.

Nadalje navaja, da izbrani kandidat nima opravljenega strokovnega izpita, tako da je pogodba o zaposlitvi sklenjena v nasprotju z 92. členom ZOFVI. Sodišče prve stopnje je v 25. delu obrazložitve ugotovilo, da pogodba o zaposlitvi z izbranim kandidatom ni sklenjena skladno z objavljenim razpisom, ker je sklenjena le za določen čas. Tako sodišče samo nadomešča manjkajoči pogoj (strokovni izpit) s svojo sodbo, kar je v nasprotju s sodbo in sklepom opr. št. VIII Ips 38/2009. Navaja, da ni predpisa, ki bi dovoljeval sklenitev pogodbe o zaposlitvi v nasprotju z objavo razpisa. Pogodbi o zaposlitvi nasprotujejo 20. in 10. členu ZDR ter 92. člen ZOFVI, napačna interpretacija členov zakona ni dovoljena. V izpodbijani sodbi je sicer zatrjevano sodno varstvo po 5. odstavku 204. člena ZDR, vendar je sodišče opravilo postopek po 86. členu OZ. Če bi bila ugotovljena ničnost in kršitev 20. člena ZDR, to sploh ni spor po 5. odstavku 204. člena ZDR. Iz sklepa VDSS opr. št. Pdp 1082/2006 izhaja, da ZDR v primeru, ko kandidat ne izpolnjuje pogojev za delo, ne dovoljuje sklenitve pogodbe o zaposlitvi. Zaradi navedenega od pritožbenega sodišča zahteva presojo dokazov in zavrnitev sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo in sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Na podlagi tako izvedenega preizkusa je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, da je dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno ter na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Najprej pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo kršitve po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki mu jo očita pritožba. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi navedlo in jasno obrazložilo vse razloge o odločilnih dejstvih in ti razlogi med seboj niso v nasprotju.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za izplačilo odškodnine zaradi diskriminacije v znesku 41.000,000 EUR, saj ni ugotovilo kršitev tožene stranke v zvezi s prepovedjo diskriminacije po 6. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), ki v 1. odstavku določa, da mora delodajalec iskalcu zaposlitve oziroma kandidatu pri zaposlovanju zagotavljati enako obravnavo, ne glede na narodnost, raso ali etično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, barvo kože, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, članstvo v sindikatu, premoženjsko stanje ali drugo osebno okoliščino, v skladu s tem zakonom, predpisi o uresničevanju načela enakega obravnavanja in predpisi o enakih možnostih žensk in moških. Na podlagi listinskih dokazov je ugotovilo, da se je na prijavo prostega delovnega mesta učitelja fizike pri toženi stranki prijavilo šestnajst kandidatov, od katerih jih je devet, vključno s tožnikom in izbranim kandidatom, izpolnjevalo izobrazbeni pogoj profesor fizike. Tožena stranka je neizbrane kandidate skladno z 28. členom ZDR v osmih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom obvestila o tem, da niso izbrani. Na podlagi izvedenih dokazov sodišče prve stopnje diskriminacije ni ugotovilo, tožnik pa ni navedel dejstev, na podlagi katerih domneva, da je bil diskriminiran in zaradi katere osebne okoliščine naj bi bil diskriminiran, v smislu določb 6. člena ZDR.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek v delu, kjer tožnik zahteva ponovitev izbirnega postopka zavrglo, saj ima neizbrani kandidat skladno s 5. odstavkom 204. člena ZDR le omejeno sodno varstvo in sicer lahko uveljavlja le odškodnino zaradi diskriminacije, ne more pa zahtevati ponovitve izbirnega postopka.

Pritožbeno sodišče se z odločitvijo sodišča prve stopnje v celoti strinja, v zvezi s pritožbenimi navedbami, pa le še dodaja:

Neutemeljeno pritožba očita sodišču prve stopnje napačno interpretacijo 22. člena ZDR, po katerem ima delodajalec ob upoštevanju zakonskih prepovedi pravico do proste odločitve, s katerim kandidatom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje dela, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Iz 27. točke obrazložitve izpodbijane sodbe in sklepa izhaja stališče sodišča prve stopnje, ki temelji na 22. členu ZDR in sicer, da v izbirnem postopku delodajalec sam izbere kandidata, neizbrani kandidati pa ne smejo biti podvrženi diskriminaciji.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo določbo 3. odstavka 180. člena ZPP, saj je tožnikovo tožbo vzelo v obravnavo.

Delno zavrženje tožbe ni v nasprotju s sodno prakso. Zadeva Pdp 73/2012 ni primerljiva z obravnavano zadevo, saj je bil to spor o imenovanju direktorja zavoda, v zadevi Pdp 170/2013 je bil obravnavan ugovor zoper plačilni nalog, v zadevi Pdp 114/2013 pa je bila tožba zavržena, ker tožnik ni ravnal v skladu s sklepom, s katerim mu je sodišče prve stopnje naložilo popravo in dopolnitev tožbe v roku 8 dni, tako da postavi določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, navede dejstev na katera opira zahtevek in predlaga dokaze, na podlagi katerih bo mogoče ugotoviti zatrjevana dejstva, tožnik pa jasno opredeljenega tožbenega zahtevka ni postavil. Ker 5. odstavek 204. člena ZDR neizbranemu kandidatu ne daje drugačnega varstva kot vložitev tožbe za odškodnino zaradi diskriminacije, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožnikovo tožbo v delu, kjer zahteva ponovitev izbirnega postopka, zavrglo, pravilna.

Pritožbeno sodišče se do pritožbenih navedb o nezakonitosti pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka sklenila z izbranim kandidatom, ne opredeljuje, saj za odločitev v tem sporu niso bistvene. Skladno s 1. odstavkom 360. člena ZPP je namreč odgovorilo le na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena. Iz navedenega izhaja, da pritožba tožeče stranke ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP) ter izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, saj jih tožnik ni priglasil.

Datum zadnje spremembe:

05.06.2014

Podobni dokumenti:

• VDSS Sklep Pdp 953/2018
• VDSS Sodba Pdp 898/2017
• VDSS sodba Pdp 590/2014