VSC sklep Cpg 398/2013

Jedro

Golo dejstvo pripojitve ne pomeni dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. S pripojitvijo je prešlo na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdita izpodbijana III. in IV. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom prekinilo pravdni postopek z 2. 10. 2013 zaradi izbrisa tožene stranke iz sodnega registra (I. točka izreka). D. B.,d.o.o. je pozvalo, da prevzame pravdni postopek in nadaljevalo postopek, ki je bil prekinjen od 2. 10. 2013, z dnem vročitve sklepa družbi B. d.o.o. (II. točka izreka). Zavrnilo je predlog za izdajo začasne odredbe z dne 18. 9. 2013, ki se glasi: “[...]” (III. točka izreka). Sklenilo je še, da tožeča stranka nosi svoje stroške tega postopka (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da dejstvo, da tožena stranka kljub neporavnanemu dolgu, ki ga ima do tožeče stranke stranke, še vedno oglašuje prodajo nepremičnin in tako odtujuje svoje premoženje, tega ne počne na način, ki bi meril na oškodovanje tožeče stranke, saj so ta dejanja običajna v okviru rednega poslovanja tožene stranke in ne kažejo na slabo vero tožene stranke. Iz ravnanj tožene stranke ni razlogov za dvom o pridobitvi premoženjskega ekvivalenta (kupnin) o prodaji nepremičnin. Samo oglaševanje z namenom prodaje nepremičnin ne kaže na onemogočanje oziroma oteževanje bodoče izvršbe.

Zoper III. in IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku

338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ)

. V pritožbi navaja, da je toženka za prodajo stanovanj (verjetno) prejela kupnino, vendar ni jasno kam se je ta kupnina nakazala oziroma shranila. Dejstvo je, da je bila toženka pripojena drugi družbi, ki je bila ustanovljena 9. 8. 2013. Ali ima takšna družba kaj premoženja ali se ukvarja s kakšno dejavnostjo, ki prinaša dohodek, ali ima premoženje, da bo plačala obveznosti, ki jih je prevzela od pripojene družbe, je vprašanje. Registrirana dejavnost novonastale družbe je podjetniško in poslovno svetovanje. To je popolnoma druga dejavnost kot gradnja stanovanj za trg in prodajo nepremičnin, s čimer se je ukvarjala pripojena družba, pravni prednik sedanjega dolžnika.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka v pritožbi neutemeljeno očita sodišču prve stopnje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 8. točki, 14. točki in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče prve stopnje je odgovorilo in se opredelilo do vseh (pravno odločilnih) navedb tožeče stranke o poslovanju toženke in do dokaznih predlogov. Izpodbijani sklep nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogel preizkusiti, izrek ni nerazumljiv, ne nasprotuje samemu sebi ali razlogom, sklep ima razloge, v njem so razlogi o odločilnih dejstvih in ti niso nejasni ali med seboj v nasprotju. Ravno tako ni nasprotja med odločilnimi dejstvi o tem, kar se navaja v razlogih sklepa o vsebini listin in med samimi temi listinami.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu uporabilo pravilno materialnopravno podlago za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve. Upnik mora na podlagi drugega odstavka 270. člena ZIZ, poleg pogoja iz prvega odstavka 270. člena ZIZ, verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

Tožeča stranka v pritožbi navaja nedopustne pritožbene novote: (-) da je toženka za prodajo stanovanj (verjetno) prejela kupnino, vendar ni jasno, kam se je kupnina nakazala oziroma shranila, (-) da to, da d.o.o. posluje tako, da se ne ve kam odteka denar od kupnin, pomeni, da toženka kupnino skriva oziroma na kakšen drugačen način razpolaga s premoženjem, ne da ga shranjuje za nadaljnje poslovanje, (-) da ne gre za spreminjanje ene oblike premoženja v drugo obliko, temveč za način, da toženka proda preostalo premoženje, izkupiček pa kanalizira na neznano lokacijo, družba kot pravna oseba, ki nastopa kot dolžnica, pa bo ostala brez premoženja, (-) da ni znano kam se nakazuje kupnina, (-) da kljub temu, da toženka prodaja stanovanja, tožnik od kupnine, ki je njen dohodek, ne bo imel ničesar, saj ni znano kam se kupnina nakazuje, zato obstaja velika verjetnost, da toženka ne bo plačala niti dela obveznosti do tožnika, (-) da prodajanje premoženja na način, da ni jasno kam gre denar od prodaje, ni običajno poslovanje, (-) da če se ne ve kam gre denar od prodaje, posledično družba denarja ne more porabiti za nadaljnje poslovanje, (-) da je zelo verjetno, da obstaja določena verjetnost, da tožena stranka s prejeto kupnino ne bo zagotovila nadaljnjih likvidnih sredstev za svoje poslovno delovanje. Zanje tožeča stranka v pritožbi ni pojasnila zakaj jih ni mogla brez svoje krivde navesti že pred sodiščem prve stopnje v predlogu za zavarovanje. Sodišče druge stopnje zato ni upoštevalo teh pritožbenih novot (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Niso utemeljene nadaljnje pritožbene navedbe tožeče stranke: (-) da je bila toženka pripojena drugi družbi, ki je bila ustanovljena 9. 8. 2013, (-) da je vprašanje ali ima ta družba kaj premoženja ali se ukvarja s kakšno dejavnostjo, ki prinaša dohodek in ali ima premoženje, da bo plačala obveznosti, ki jih je prevzela od pripojene družbe, (-) da je registrirana dejavnost novonastale družbe podjetniško in poslovno svetovanje in da je to popolnoma druga dejavnost kot gradnja stanovanj za trg in prodaja nepremičnin, s čimer se je ukvarjala pripojena družba, (-) da če bi pripojena družba prejemala kupnino za stanovanje, bi imela premoženje za poplačilo, (-) da izbris družbe kaže na to, da ni imela premoženja, zato je prišlo do pripojitve za novoustanovljeno družbo. Do pripojitve prvotne tožene stranke je sicer prišlo po vložitvi predloga za zavarovanje, vendar golo dejstvo pripojitve ne pomeni dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. S pripojitvijo je prišlo na prevzemno družbo vse premoženje ter pravice in obveznosti prevzete družbe. Prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik na podlagi šestega odstavka 580. člena ZGD-1 vstopi vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba. Da bi bila toženka, kljub pripojitvi prezadolžena, je nedopustna pritožbena novota in sodišče druge stopnje je ni upoštevalo (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s četrtim in šestim odstavkom 286. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

Pravno odločilnih zaključkov sodišča prve stopnje, da tožena stranka kljub neporavnanemu dolgu do tožeče stranke še vedno oglašuje prodajo nepremičnin in tako odtujuje premoženje ter (bistveno) da so ta dejanja običajna v okviru rednega poslovanja tožene stranke, tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz ravnanj tožene stranke ni razlogov za dvom o pridobitvi premoženjskega ekvivalenta (kupnin) ob prodaji premičnin in da samo oglaševanje z namenom prodaje (še) ne kaže na onemogočanje oziroma oteževanje bodoče izvršbe. Stališče Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 741/2001, ki ga je tožeča stranka predstavila v predlogu in sedaj ponavlja v pritožbi, ni pravno odločilno za to zadevo, saj je bistveno razlogovanje iz te zadeve, da je dovoljena tudi začasna odredba, s katero se prepoveduje odplačna odtujitev nepremičnine, čeprav bi odtujeno nepremičnino nadomestila kupnina. Da bi sodišče prve stopnje sprejelo povsem nasprotno stališče Višjemu sodišču v Ljubljani, da torej že po materialnem pravu ne bi bila dovoljena začasna odredba, s katero bi se prepovedala odplačna odtujitev nepremičnine, čeprav bi odtujeno nepremičnino nadomestila kupnina, iz izpodbijanega sklepa ne izhaja. Pravilno je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe.

V postopku na prvi stopnji

ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev

določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po

uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena

ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ

zavrnilo pritožbo tožeče stranke

kot neutemeljeno

ter potrdilo izpodbijano III. in IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za postopek zavarovanje (peti odstavek 38. člena ZIZ) in ker s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

25.02.2014

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Cp 117/2022
• VSL Sklep II Cp 2473/2018
• VSL Sklep II Cp 680/2019