sodba II U 422/2011

Jedro

Predlog za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP lahko predlaga samo stranka postopka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopni organ zavrgel predlog tožnika, ki je po pooblastilu zastopal tudi krajane Žerjava, za obnovo postopka, končanega z odločbo – enotno dovoljenje za izkoriščanje in dovoljenje za izvajanje del pri izkoriščanju tehničnega apnenca „apnenca – dolomita“ v območju kamnoloma Žerjav na zemljiščih s parc. št. 568-del, 567-del, 554-del, 555-del, 557-del, vse k.o. …, št. 351-114/2009-0301-12 z dne 29. 9. 2009, ki je bilo izdano družbi A. d.o.o..

Iz obrazložitve izhaja, da je bil predlog za obnovo postopka vložen na podlagi 1., 2. in 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V zvezi s 1. točko 260. člena ZUP, po kateri je mogoče postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnoviti, če se izve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku, je prvostopni organ zaključil, da lahko na tej podlagi predlaga obnovo postopka samo oseba, ki je sodelovala kot stranka v prejšnjem postopku, to pa predlagatelji obnove niso. Glede na to predloga za obnovo postopka po tej podlagi ni vložila upravičena oseba.

Po 2. točki 260. člena ZUP se lahko postopek obnovi, če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu. Obstoj tega obnovitvenega razloga se dokazuje s pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Glede tega je prvostopni organ ugotovil, da se predložena sodba Okrajnega sodišča Slovenj Gradec, št. I K 257/2009 z dne 12. 1. 2010, ki je bila izdana zaradi storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 262. členu Kazenskega zakonika in se nanaša na izdajo lokacijskih informacij za promet z nepremičninami, ne nanaša na izdajo lokacijskih informacij za gradnjo objektov oziroma izvajanje drugih del na zemljiščih ali objektih v predmetnem postopku. Zaradi tega tudi obnovitveni razlog po 2. točki 260. člena ZUP ni izkazan.

Po 9. točki 260. člena ZUP se postopek obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, ni bila dana možnost udeležbe v postopku. Prvostopni organ ugotavlja, da Zakon o rudarstvu (v nadaljevanju: ZRud) predpisuje več vrst postopkov in določa, kdo je upravičenec za vložitev vloge v posameznih postopkih, izrecno pa ne določa, kdo je lahko stranka v postopku (razen vlagatelja zahteve) oziroma stranski udeleženec. Zato je na to vprašanje treba odgovoriti ob uporabi ZUP, ki v 43. členu določa, da je stranski udeleženec oseba, ki izkaže pravni interes za udeležbo v postopku. Pravni interes pa izkazuje oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, ki predstavljajo neposredno, na zakon ali drugi predpis oprto osebno korist. Upravni organ ugotavlja, da so vplivna območja po revidiranem rudarskem projektu, številka IC144/09-VS in dodatka k temu dodatnemu projektu, ki ga je izdelal B. d.o.o. določena v širšem območju do 200 metrov oziroma maksimalno 250 metrov z virom iz središča kamnoloma. Status stranskega udeleženca v postopku obnove postopka izdaje navedenega enotnega dovoljenja je tako možno dodeliti le lastnikom nepremičnin, ki bi se nahajali znotraj tega območja. Ob uporabi geodetskih in katastrskih podatkov je upravni organ ugotovil, da prej navedeno območje obsega zemljišča s parc. št. 180, 181, 183, 184, 187, 188, 189, 190, 552, 553/2, 553/3, 554, 555, 556, 557, 558, 559, 562, 566, 567, 568, 570 in 573, vse k.o. …. Pri preverjanju lastništva navedenih nepremičnin z vpogledom v zemljiško knjigo, ki ga je upravni organ opravil po uradni dolžnosti, je bilo ugotovljeno, da nobeden od predlagateljev obnove ni lastnik nepremičnin v vplivnem območju posega. Prav tako se bo celoten transport materiala opravljal po obstoječih internih dovoznih poteh, na območju žerjavske halde, ki so v celoti locirane znotraj industrijskega območja Žerjav na zemljiščih s parc. št. 567, 568 in 570 k.o. …, in so v lasti investitorja ter Občine Črna na Koroškem. Ker predlagatelji obnove postopka niso lastniki nepremičnin v vplivnem območju izkoriščanja apnenca ter na območju transportnih poti, upravni organ meni, da predloga za obnovo postopka niso vložile upravičene osebe.

Razen tega je upravni organ še ugotovil, da je predlog za obnovo postopka, ki ga je vložil C.C., prepozen, saj je mogoče predlog za obnovo postopka vložiti v enem mesecu od dneva, ko je stranka izvedela, da je bila odločba izdana (5. točka prvega odstavka 263. člena ZUP). C.C. je bil z izdanim enotnim dovoljenjem seznanjen v oktobru 2009, predlog za obnovo postopka pa je bil vložen 15. 12. 2010 (pravilno 15. 12. 2009). Glede na to je predlog za obnovo postopka C.C. prepozen. Po vsem obrazloženem je prvostopni organ predlog za obnovo postopka zavrgel (drugi odstavek 267. člena ZUP).

O pritožbi zoper navedeni prvostopni sklep je odločalo Ministrstvo za gospodarstvo kot drugostopni organ, ki je z odločbo št. 0141-8/2010-12 z dne 9. 9. 2011 pritožbo zavrnilo. Tudi drugostopni organ se strinja z ugotovitvijo prvostopnega organa, da je C.C. predlog za obnovo postopka, vložen 15. 12. 2010 (pravilno 15. 12. 2009), glede na to, da je za izdano odločbo Upravne enote Ravne na Koroškem z dne 29. 9. 2009 izvedel dne 17. 10. 2010 (pravilno 17. 10. 2009), prepozen. Predlog drugih krajanov za obnovo postopka pa je treba šteti kot pravočasen, saj iz podatkov spisa ne izhaja, da so bili tudi oni z izdajo navedenega dovoljenja seznanjeni že 17. 10. 2010 (pravilno 17. 10. 2009).

Drugostopni organ pritrjuje prvostopnemu stališču, da predloga po 1. točki 260. člena ZUP ni vložila upravičena oseba, saj to lahko stori le tisti, ki je bil stranka postopka. Prav tako ni izkazan obnovitveni razlog po 2. točki 260. člena ZUP, saj se sodba izdana v kazenskem postopku, na katero se sklicuje predlagatelj obnove, ne nanaša na predmetno zadevo. Drugostopni organ se strinja tudi z zaključkom prvostopnega organa, da predlog za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP ni utemeljen. Noben od predlagateljev obnove namreč ni lastnik nepremičnin v vplivnem območju izkoriščanja apnenca – dolomita ali na območju transportnih poti, kar je razvidno iz revidiranega rudarskega projekta izdelanega v aprilu 2009 in dodatka k rudarskemu projektu z dne 15. 9. 2009. Glede na to predlagatelji obnove niso izkazali pravnega interesa za vstop v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, to je neposrednih na zakon ali drug predpis oprtih osebnih koristi, kot to predpisuje 43. člen ZUP.

Glede parcele 569 k.o. …, ki je v lasti Občine Črna na Koroškem, in ki se nahaja znotraj vplivnega območja izkoriščanja apnenca – dolomita v pridobivalnem prostoru kamnoloma Žerjav, pa drugostopni organ pojasnjuje, da to dejstvo ne more vplivati na pravilnost odločitve o tem ali je izkazan kateri od obnovitvenih razlogov, ki so jih navedli predlagatelji obnove. Med predlagatelji obnove namreč ni lastnice navedene parcele. Drugostopni organ še pojasnjuje, da je Vlada Republike Slovenije izdala Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini, ki pa, kot je ugotovil že prvostopni organ, glede izkoriščanja in izvajanja del pri izkoriščanju tehničnega kamna apnenca – dolomita ne vsebuje prepovedi izkoriščanja in izvajanja del. Izvedensko mnenje, ki ga je izdelal sodni izvedenec D. iz Raven na Koroškem in so ga predlagatelji obnove predložili prvostopnemu organu, kot dokaz da je bila odločba Upravne enote Ravne na Koroškem z dne 29. 9. 2009 izdana v nasprotju s takrat veljavnimi prostorskimi in izvedbenimi akti, pa je v tem postopku neupoštevno, saj bi ga bilo mogoče upoštevati le v obnovljenem postopku, če bi bila obnova postopka dovoljena.

Tožbo sta vložila C.C. in E.E. in imata tako položaj tožeče stranke v tem upravnem sporu. Po tožbenih navedbah so bila v predlogu za obnovo postopka navedena nova dejstva in dokazi, ki dokazujejo nepravilno uporabo določil materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, še posebej pa obnovitveni razlogi iz 1., 2. in 9. točke 260. člena ZUP. Tožeča stranka meni, da bi ji organ moral omogočiti udeležbo v postopku zaradi uveljavitve njenih pravnih koristi. V postopku izdaje enotnega dovoljenja z dne 29. 9. 2009 se je organ skliceval izključno na Zakon o rudarstvu, ni pa upošteval Zakona o varstvu okolja in Zakona o prostorskem načrtovanju, po katerih bi moral pridobiti razna okoljevarstvena soglasja in izdelati vplive na okolje. Za tožečo stranko ni sprejemljivo, da se drugostopni organ sklicuje na izdelan rudarski projekt, ki ga je izdelalo podjetje B. d.o.o. Drugostopni organ tudi nepravilno ni upošteval izvedenskega mnenja izvedenca Petra D., iz katerega izhaja, da je bilo enotno dovoljenje izdano v nasprotju z takrat veljavnimi prostorskimi in izvedbenimi akti Občine Črna na Koroškem. Prav tako ni bilo upoštevano, da je Vlada Republike Slovenije izdala Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja v Zgornji Mežiški dolini. Tožeča stranka meni, da bi morala sodelovati kot stranka v postopku izdaje enotnega dovoljenja, zato predlaga, da sodišče izpodbijani akt odpravi in tožeči stranki prizna status stranke v postopku. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Upravna enota Ravne na Koroškem je dne 29. 9. 2009 po skrajšanem postopku izdala odločbo št. 351-114/2009-0301-12, s katero je bilo družbi A. d.o.o. kot nosilki rudarske pravice izdano enotno dovoljenje za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju tehničnega kamna apnenca – dolomita v območju kamnoloma Žerjav na delih parcel 568, 567, 554, 555 in 557 vse k.o. …. Ta odločba je postala pravnomočna dne 7. 10. 2009. Zahtevo za obnovo postopka, v katerem je bila izdana ta odločba, so vložili krajani naselja Žerjav, te pa je zastopal C.C. Predlog za obnovo postopka je bil vložen dne 15. 12. 2009. V zadevi je prvostopni organ prvič odločil 2. 2. 2010, ko je predlog za obnovo postopka zavrgel, drugostopni organ pa je z odločbo z dne 10. 6. 2010 to prvo odločitev odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek. V ponovljenem postopku je bilo nato razjasnjeno, da je predlog za obnovo postopka vložen po 1., 2. in 9. točki 260. člena ZUP. Na podlagi 1. točke 260. člena ZUP je mogoče postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnoviti, če se izve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi bili mogli sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku. Po 2. točki 260. člena ZUP je mogoče postopek obnoviti, če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu. Po 9. točki je mogoče postopek obnoviti v primeru, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP, ni bila dana možnost udeležbe v postopku.

Sodišče se strinja z zaključki prvostopnega in drugostopnega organa, da lahko predlog za obnovo postopka po 1. točki 260. člena ZUP predlaga samo stranka postopka. Ker tožeča stranka ni sodelovala kot stranka v upravnem postopku, tudi ni upravičena oseba za vložitev predloga za obnovo postopka. Po presoji sodišča enako velja tudi za obnovo postopka po 2. točki 260. člena ZUP, pravilen pa je tudi zaključek upravnih organov, da je po tej točki postopek mogoče obnoviti le, če je bila odločba izdana na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, in je bilo to ugotovljeno s kazensko sodbo. Tudi po presoji sodišča je pravilna ugotovitev upravnih organov, da se kazenska sodba, ki je bila predložena v predmetni zadevi, ne nanaša na izdajo odločbe, ki je bila izdana v postopku, katerega obnova se predlaga.

V predmetni zadevi sta tožbo vložila C.C. in E.E., ki sta tudi v upravnem postopku sodelovala kot ena od predlagateljev obnove postopka. Po presoji sodišča sta upravna organa pravilno ugotovila, da je C.C. vložil predlog za obnovo postopka prepozno. Po 5. točki prvega odstavka 263. člena ZUP bi namreč moral predlog za obnovo postopka vložiti v enem mesecu od dneva, ko je izvedel, da je bila odločba izdana. Tožeča stranka ne osporava ugotovitev upravnih organov, da je C.C. za izdano odločbo izvedel 17. 10. 2009, predlog za obnovo postopka pa je bil vložen 15. 12. 2009, torej po preteku enomesečnega roka. Glede ostalih predlagateljev obnove postopka, sedaj v upravnem sporu sodeluje še tožnica C.C., pa sta upravna organa presojala ali je podana podlaga, po kateri bi morali biti ostali predlagatelji (sedaj je to vprašanje relevantno le še za tožnico E.E.) udeleženi v postopku kot stranka postopka ali stranski udeleženec. Pri tem je treba ugotoviti, da v konkretni zadevi ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena ZUP. ZRud, ki je sicer podlaga za izdajo enotnega dovoljenja, odgovora na to vprašanje ne daje. Zato je pravilen zaključek upravnih organov, da je za presojo tega vprašanja potrebno uporabiti 43. člen ZUP, ki pravi, da se ima pravico udeleževati postopka oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec). Pravna korist je neposredna na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek 43. člena ZUP).

Tudi po presoji sodišča je pravilna ugotovitev upravnih organov, da ni izkazan pravni interes oziroma pravna korist, to je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist, ki bi tožeči stranki omogočila vstop v postopek kot stranski udeleženki. Kot izhaja iz predloženega rudarskega projekta za izkoriščanje in izvajanje del v kamnolomu Žerjav, vplivno območje sega največ 250 metrov v premeru iz centra kamnoloma. Med strankami ni spora, da nobeden od predlagateljev obnove postopke ni lastnik nobene nepremičnine znotraj tega območja. Tudi izvedensko mnenje, ki ga je tožeča stranka predložila upravnemu organu, tega vplivnega območja ni ugotovilo drugače. Tožeča stranka se sicer tudi v tožbi sklicuje na to izvedensko mnenje in pri tem zatrjuje, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da je bilo zgoraj navedeno enotno dovoljenje izdano v nasprotju z veljavnimi predpisi. Vendar pa se sodišče strinja z zaključkom drugostopnega organa, da predmet tega postopka ni pravilnost in zakonitost izdanega enotnega dovoljenja. V predmetni zadevi se namreč ne presoja pravilnost in zakonitost tega enotnega dovoljenja, ampak se ugotavlja, ali so podani pogoji za obnovo postopka. Za odločitev tako ni relevantna uporaba materialnega prava in uporaba dejanskega stanja v postopku izdaje enotnega dovoljenja, ampak ali so podani obnovitveni razlogi, na osnovi katerih je bil predlog za obnovo postopka vložen, to je razlogi iz 1. , 2. in 9. točke 260. člena ZUP. Kot je zgoraj obrazloženo se sodišče strinja z zaključkom upravnih organov, da v predmetni zadevi ti pogoji niso izpolnjeni, zato so tudi vse ostale tožbene navedbe, ki se nanašajo na pravilnost izdanega enotnega dovoljenja za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju apnenca – dolomita v tem upravnem sporu neupoštevne.

Ko organ, ki je pristojen za odločanje o predlogu za obnovo, prejme predlog, mora preizkusiti, ali je predlog dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana (prvi odstavek 267. člena ZUP). Če pogoji iz prvega odstavka 267. člena ZUP niso izpolnjeni, zavrže pristojni organ predlog s svojim sklepom (drugi odstavek 267. člena ZUP). Kot je zgoraj obrazloženo, je bilo v upravnem postopku pravilno ugotovljeno, da je predlog za obnovo postopka C.C. prepozen, glede tožnice E.E. pa, da okoliščine, na katere se opira predlog za obnovo postopka, niso verjetno izkazane, zato se tudi sodišče strinja z odločitvijo, da se predlog za obnovo postopka zavrže (drugi odstavek 267. člen ZUP).

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

Datum zadnje spremembe:

14.08.2013

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 1836/2017
• Sklep II Ips 147/2000
• Sklep II Ips 629/2000