VDSS sodba Pdp 765/2012

Jedro

Objavljeni razpisni pogoji v razpisu za direktorja tožene stranke glede pogojev za zasedbo delovnega mesta direktorja niso bili v skladu z veljavnim Pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest toženca. Spremembe pravilnika, ki jih je sprejel direktor tožene stranke, ne da bi imel za to izrecno pooblastilo sveta zavoda, ki je sprejel pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, namreč niso bile sprejete po pravilnem postopku oz. s strani pristojnega organa. Zato je bil izpodbijani razpisni postopek za direktorja zavoda, vključno z izbiro kandidata, nezakonit.

Tožena stranka kot javni zavod mora imeti akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog. Pogoji za opravljanje dela, vključno s pogoji za zasedbo delovnega mesta direktorja, pa morajo biti določeni v pravilniku o sistemizaciji, vendar mora biti ta akt v skladu s statutom in aktom o ustanovitvi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se glasi:

„Sklep tožene stranke o izbiri A.A. za direktorja tožene stranke, sprejet na 14. seji dne 6. 12. 2011, se razveljavi.

Razveljavi se postopek razpisa za prosto delovno mesto direktorja tožene stranke z dne 28. 10. 2011 in postopek izbire kandidata za delovno mesto direktorja tožene stranke. Tožena stranka je dolžna ponoviti razpisni postopek in pri tem spoštovati predpisane pogoje za zasedbo delovnega mesta direktorja.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 501,00 EUR, v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.“

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 329,28 EUR, v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki je zahtevala:

- razveljavitev sklepa tožene stranke o izbiri A.A. za direktorja tožene stranke, sprejet na 14. seji sveta tožene stranke dne 6. 12. 2011;

- razveljavitev postopka razpisa z dne 28. 10. 2011 ter postopka izbire direktorja tožene stranke ter ponovitev razpisa in izbire ob spoštovanju predpisanih pogojev za zasedbo delovnega mesta direktorja (I. točka izreka sodbe).

Obenem je sklenilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 501,00 EUR, v osmih dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka roka za izpolnitev do dneva plačila (II. točka izreka sodbe).

Zoper navedeno sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, pritožuje tožnik. Predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni ter ugodi tožbenemu zahtevku, oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi poudarja, da je tožena stranka razpisni postopek za direktorja zavoda izvedla že drugič. Dne 3. 3. 2011 je objavila (prvi) razpis za delovno mesto direktorja tožene stranke, na podlagi katerega je g. A.A. izbrala za direktorja zavoda. Tožnik je na podlagi 36. člena Zakona o zavodih (ZZ) zahteval sodno varstvo zaradi kršitev določb 23. in 20. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami in dopolnitvami), ker je razpisne pogoje določila mimo Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest. Tožena stranka je prosto delovno mesto direktorja objavila na svoji spletni strani in v A., pri čemer je v A. navedla povsem druge pogoje za zasedbo delovnega mesta kot na spletni strani, pogoji pa niso ustrezali pogojem iz pravilnika o sistemizaciji delovnih mest. Tožnik je v sporu uspel. Sodišče je razveljavilo sklep tožene stranke o izbiri direktorja in postopek razpisa z dne 3. 3. 2011 in naložilo toženi stranki, da postopek razpisa in izbire ponovi.

Dne 28. 10. 2011 je bil ponovno objavljen razpis za direktorja tožene stranke in na 14. seji sveta je bil za direktorja tožeče stranke izbran A.A.. Tožena stranka je javni zavod, zato zanjo veljajo določbe 21. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU – Ur. l. RS, št. 56/2002 s spremembami in dopolnitvami), na podlagi katerega je dolžna sprejeti akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem določi pogoje za zasedbo posameznega delovnega mesta. V Pravilniku o sistemizaciji delovnih mest z dne 1. 8. 2008 je tožena stranka določila pogoje za zasedbo delovnega mesta direktorja, pogoji pa so določeni tudi v Statutu tožene stranke z dne 23. 11. 2004, vendar navedena akta določata različne pogoje za delovno mesto direktorja. Skladno z določbami 20. in 23. člena ZDR v povezavi z 21. členom ZJU je potrebno upoštevati pogoje, določene v aktu o sistemizaciji. Sodišče je v obrazložitvi sodbe opr. št. Pd 162/2011 zapisalo, da sprejeta odločitev o uskladitvi sistemizacije s statutom ne more imeti posledic, dokler sistemizacija ni spremenjena po vnaprej določenem veljavnem postopku. Tožeča stranka se ne more strinjati z ugotovitvijo sodišča prve stopnje v tem postopku, da je tožena stranka akte uskladila, tako da so bili razpisni pogoji določeni skladno s Pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest. Iz zapisnika seje sveta zavoda z dne 4. 4. 2011 izhaja zgolj to, da se je svet tožene stranke seznanil s pravnim mnenjem, ki ugotavlja neskladnost Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest s statutom in sklenil, da se pravilnik uskladi s statutom. Iz sklepa pa ne izhaja, da je svet za uskladitev pooblastil direktorja. Direktor tožene stranke bi moral na podlagi sklepa sveta zavoda o uskladitvi pravilnika pripraviti besedilo uskladitve in ga predložiti v potrditev svetu tožene stranke kot pristojnemu organu. Člen 35 statuta tožene stranke namreč določa, da splošne akte zavoda sprejema svet zavoda, ta pa lahko pooblasti direktorja za sprejem oziroma izdajo posamičnega splošnega akta. Ker je svet odločil le o tem, da je potrebno narediti uskladitve, ne da bi bilo navedeno, za kakšne uskladitve gre, niti ni pooblastil direktorja za izvedbo uskladitve, njegove odločitve ni mogoče poenostavljeno tolmačiti tako, da je pooblastil direktorja tožene stranke, da zahtevano uskladitev izvede. Spremembe akta o sistemizaciji je potrdil direktor tožene stranke sam, ne da bi mu bilo za to pooblastilo izrecno podeljeno. Ker pooblastila ni bilo, je sprememba pravilnika z dne 9. 5. 2011 neveljavna. Tožena stranka bi v ponovljenem razpisu za delovno mesto direktorja, ki ga je objavila 28. 10. 2011, morala upoštevati pogoje za zasedbo delovnega mesta, ki so bili določeni v takrat veljavnem pravilniku o sistemizaciji, ki niso bili identični pogojem, ki jih je v pravilnik o sistemizaciji tožena stranka vnesla dne 9. 5. 2011. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da so bili pogoji za zasedbo delovnega mesta določeni v skladu z aktom o ustanovitvi tožene stranke z dne 10. 5. 2004 in statutom z dne 23. 11. 2004, ni pa pravilno zaključilo, da so bili objavljeni pogoji skladni tudi z veljavnim pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest, ker je štelo, da je tožena stranka uskladitev opravila po veljavnem postopku, saj to ne drži. Sodišče je v obrazložitvi celo zapisalo, da je predsednica sveta po seji sveta direktorju tožene stranke naročila, da izvede uskladitev pravilnika o sistemizaciji delovnih mest s statutom, kar naj bi štela kot izvršitev na seji sveta sprejetega sklepa, s čimer je bilo po oceni sodišča zadoščeno formalnim pogojem za uveljavitev sprememb pravilnika o sistemizaciji delovnih mest. Tak zaključek sodišča je napačen, kajti predsednica sveta nima pristojnosti, da direktorja tožene stranke pooblasti za sprejem splošnega akta. Tožeča stranka se ne strinja z zaključkom sodišča, da je tožena stranka pri sprejemanju in uveljavitvi sprememb pravilnika postopala pravilno. Tožeča stranka se tudi ne strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da pri spremembi pravilnika ni šlo za nobene vsebinske spremembe.

Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev tožnikove pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, navedenih v drugem odstavku 350. člena ZPP. Dejansko stanje je sicer popolno in pravilno ugotovilo, vendar je zaradi zmotne uporabe materialnega prava sprejelo napačno odločitev.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je izpodbijani razpis, objavljen 28. 10. 2011 v A., določal pogoje za zasedbo delovnega mesta direktorja v skladu z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom, Zobozdravstveno varstvo Nova Gorica (Ur. l. RS, št. 52/2004) in Statutom tožene stranke, ki v 21. členu določa podrobneje le smer izobrazbe direktorja (dr. dent. medicine, dr. med., univ. dipl. ekon., univ. dipl. pravnik). Objavljeni pogoji za zasedbo delovnega mesta direktorja v navedenem razpisu so bili po ugotovitvah sodišča prve stopnje skladni tudi z veljavnim Pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest toženca, ki naj bi bil dne 9. 5. 2011 usklajen (glede pogojev za zasedbo delovnega mesta direktorja) s statutom oz. hierarhično višjimi splošnimi akti toženca, spremembe akta pa so bile objavljene na intranetu zavoda pred začetkom razpisnega postopka.

Pritožba utemeljeno oporeka presoji sodišča prve stopnje, ki je zaključilo, da je bila sprememba oziroma uskladitev Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest s statutom tožene stranke veljavno sprejeta oz. sprejeta (po vnaprej določenem) veljavnem postopku.

Pristojnosti organov tožene stranke glede sprejemanja splošnih aktov pri toženi stranki ureja Statut javnega zavoda Zdravstveni dom Zobozdravstveno varstvo B. z dne 23. 11. 2004. Po določbi 17. člena statuta svet zavoda sprejema statut in druge splošne akte. Po določbi 35. člena statuta ima zavod poleg statuta zavoda tudi druge splošne akte, s katerimi se uredi delo in poslovanje zavoda, splošne akte pa sprejema svet zavoda, ki lahko pooblasti direktorja za sprejem oziroma izdajo posamičnega splošnega akta.

Iz listin v spisu izhaja, da je Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest dne 1. 8. 2008 sprejel svet zavoda. Pravilnik v prehodnih in končnih določbah med drugim določa, da se spremembe in dopolnitve tega pravilnika sprejemajo na enak način in po postopku, kot je bil sprejet ta pravilnik (10. člen pravilnika).

Sprememba pravilnika o sistemizaciji delovnih mest, ki je za odločitev o tožbenem zahtevku v tem individualnem delovnem sporu pomembna, se je nanašala na spremembo pogojev za zasedbo delovnega mesta direktorja, in je bila sprejeta dne 9. maja 2011 s strani direktorja zavoda mag. A.A.. S to spremembo je bila, kot je sicer pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, izvedena uskladitev pravilnika o sistemizaciji s statutom glede pogojev za zasedbo delovnega mesta. Iz opisov po prejšnjem in spremenjenem pravilniku je razvidno, da so bili s spremembo pravilnika črtani posebni pogoji (strokovni izpit, aktivno znanje slovenskega jezika in enega svetovnega jezika, uporaba računalnika, sposobnost vodenja in organiziranja dela…). S spremenjenim pravilnikom so bili pogoji za zasedbo delovnega mesta delno spremenjeni, tako da se glede delovnih izkušenj zahteva najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na vodstvenih delovnih mestih (po prejšnjem pravilniku so bile zahtevane le delovne izkušnje v trajanju pet let), med dodatnimi pogoji pa je določeno, da poleg splošnih pogojev kandidat predloži še program razvoja zavoda za čas trajanja mandata, sicer pa so pogoji glede predpisane izobrazbe, plačne skupine in plačnega razreda enaki kot pred spremembo. Sprememba zajema tudi deloma spremenjene določbe o pooblastilih, nalogah in odgovornostih direktorja, poleg tega pa – za razliko od prej veljavne ureditve – vsebuje tudi določbo, da se delavcu, ki je bil pred imenovanjem direktorja zaposlen v zavodu za nedoločen čas, po preteku funkcije v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom ponudi delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je svet tožene stranke v zvezi s spremembo navedenega pravilnika odločal na seji dne 4. 4. 2011 in tedaj sprejel sklep, da se pravilnik o sistemizaciji delovnih mest uskladi s statutom. Iz zapisnika te seje izhaja, da je bil sklep sprejet ob predstavitvi vlog ter razpravi o izbiri kandidata za direktorja zavoda ob prvem razpisu za direktorja (2. točka dnevnega reda 9. seje sveta zavoda z dne 4. 4. 2011), ko se je ugotovilo neskladje med splošnimi akti tožene stranke, kasneje pa je bil na isti seji za direktorja tožene stranke (na prvem razpisu) imenovan mag. A.A.. S tem splošnim sklepom (ki je bil, kot izhaja iz zapisnika, sprejet na predlog predsednice sveta zaradi pravnega mnenja, ki ugotavlja neskladnost Pravilnika o sistemizaciji delovnih mest s statutom) je svet pričel s postopkom uskladitve pravilnika s statutom, nedvomno pa spremembe pravilnika še ni sprejel, saj to iz zapisnika te seje ne izhaja. Zato je zaključek sodišča prve stopnje, da naj bi s sprejemom tega sklepa svet tožene stranke „odpravil neusklajenost pravilnika s statutom“, napačen. Iz navedenega sklepa pa tudi ne izhaja, da bi na tej seji svet zavoda za sprejem spremembe pravilnika pooblastil direktorja tožene stranke, iz podatkov v spisu pa tudi ni razvidno (in tega niti tožena stranka ne trdi), da bi bilo pooblastilo direktorju dano na kateri od kasnejših sej sveta zavoda. Pooblastilo direktorja za sprejem splošnega akta ali njegovih sprememb, ki ga svet zavoda glede na 35. člen statuta sicer lahko pooblasti za sprejem in izdajo posameznega splošnega akta, mora biti izrecno in določno, sprejeto na seji sveta in navedeno v zapisniku. Zlasti če gre za spremembo pravilnika o sistemizaciji delovnih mest, ki ga je sprejel svet zavoda, katerega spremembe in dopolnitve se po izrecni določbi 10. člena pravilnika sprejemajo na enak način in po postopku, kot je bil sprejet pravilnik. Ne nazadnje je treba upoštevati, da je bil direktor zavoda mag. A.A. imenovan na isti seji sveta dne 4. 4. 2011 (pri čemer je svet odločil, da se občine ustanoviteljice zaprosi za izdajo soglasja k imenovanju direktorja). Zgolj dejstvo, da je predsednica sveta A.B. po seji sveta A.A. naročila, da uskladitev pravilnika o sistemizaciji izvede, s čimer je štela, da je sklep izvršen, ne pomeni, da je svet zavoda direktorja zavoda pooblastil za sprejem sprememb pravilnika v smislu citiranega 35. člena statuta zavoda (zlasti ker tedaj še ni bil zakoniti zastopnik tožene stranke, saj je pogoj za veljavnost imenovanja direktorja soglasje ustanoviteljic, ki dne 4. 4. 2011 očitno še ni bilo dano, kot prav tako izhaja iz podatkov v spisu). Glede na vse navedeno so pritožbene navedbe tožeče stranke v zvezi z veljavnostjo sprejetih sprememb pravilnika utemeljene. Ni mogoče šteti, da je bila sprememba pravilnika, sprejeta s strani direktorja, veljavno sprejeta, saj spremembe ni sprejel svet zavoda, direktor pa pooblastila za sprejem spremembe ni imel. Pri tem ne more biti odločilno stališče sodišča prve stopnje, da naj bi šlo le za „tehnično uskladitev opisa delovnega mesta direktorja iz pravilnika s hierarhično višjimi splošnimi akti toženca“ oziroma da „uskladitve pravilnika s statutom toženca (in odlokom o ustanovitvi) z dne 9. 5. 2011, ki ga je A.A. izvršil na podlagi sklepa sveta zavoda toženca, ni šteti za nikakršno vsebinsko spremembo pogojev za zasedbo delovnega mesta direktorja pri tožencu“, ki ni povsem točno, saj so bile izvedene tudi nekatere vsebinske spremembe (pristojnosti, zadolžitve, odgovornosti, možnost zaposlitve na drugem delovnem mestu po izteku mandata oz. pogodbe o zaposlitvi, ki se sicer sklepa za določen čas). Prav tako niso bistvene ugotovitve sveta zavoda na seji dne 28. 2. 2012, o postopku uskladitve in usklajenih pogojih za direktorja, ki jih sodišče prve stopnje omenja v razlogih sodbe v prid (zmotnemu) stališču, da so bile spremembe veljavno sprejete.

Glede na navedeno torej ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da so bili objavljeni razpisni pogoji v razpisu za direktorja tožene stranke z dne 28. 10. 2011 glede pogojev za zasedbo delovnega mesta direktorja v skladu z veljavnim Pravilnikom o sistemizaciji delovnih mest toženca. Spremembe pravilnika z dne 9. 5. 2011, ki jih je sprejel direktor tožene stranke, ne da bi imel za to izrecno pooblastilo sveta zavoda, ki je sprejel pravilnik o sistemizaciji delovnih mest z dne 1. 8. 2008, namreč niso bile sprejete po pravilnem postopku oz. s strani pristojnega organa. Zato je bil izpodbijani razpisni postopek za direktorja zavoda, vključno z izbiro kandidata, nezakonit.

Pritožba se pravilno sklicuje na določbe 20. in 23. člena ZDR, pa tudi na določbo 21. člena ZJU, ki tudi za toženo stranko kot javni zavod določa, da mora imeti akt o sistemizaciji delovnih mest, v katerem so v skladu z notranjo organizacijo določena delovna mesta, potrebna za izvajanje nalog. Pogoji za opravljanje dela, vključno s pogoji za zasedbo delovnega mesta direktorja, pa morajo biti določeni v pravilniku o sistemizaciji, vendar mora biti ta akt v skladu s statutom in aktom o ustanovitvi.

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi podani, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo ter spremenilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje, tako da je tožbenemu zahtevku ugodilo, toženi stranki pa naložilo v plačilo stroške postopka tožeče stranke, kot izhaja iz izreka te sodbe (1. odstavek 351. člena, 4. in 5. alinea 358. člena ZPP).

Ker je tožeča stranka v sporu uspela, ji je tožena stranka v skladu z določbami 154. in 155. člena ZPP dolžna povrniti stroške postopka, odmerjene v skladu z Zakonom o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 – ZOdvT), pri čemer je bila upoštevana vrednost predmeta 4.000,00 EUR (22. člen ZOdvT) in višina nagrad po 12. členu ZOdvT. Tožnik je upravičen do nagrade za postopek po tar. št. 3100 v znesku 206,70 EUR, do nagrade za narok po tar. št. 3102 v višini 190,80 EUR ter do povrnitve izdatkov v pavšalnem znesku 20,00 EUR ter do 20% DDV, tako da potrebni stroški znašajo 501,00 EUR. Priglašenih stroškov za kilometrino na relaciji C. – B. pritožbeno sodišče tožniku ni priznalo, ker ne gre za potrebne stroške v smislu 155. člena ZPP.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP ter 154. in 155. členu ZPP. Ker je tožnik s pritožbo uspel, mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v skupnem znesku 329,28 EUR.

Datum zadnje spremembe:

11.07.2013

Podobni dokumenti:

• Sodba VIII Ips 60/94
• Sodba VIII Ips 293/2005
• VDSS sodba Pdp 520/2012