VSC sklep II Ip 104/2013

Jedro

Ker je prvotni dolžnik obstajal vse do 5.9.2012, ko je bil izbrisan iz sodnega registra, in do prehoda obveznosti na novega dolžnika ni moglo priti pred 5.9.2012, prekinitev izvršilnega postopka ne more nastopiti že z dnem 2.8.2012.

Izrek

Kolikor izpodbija sklep sodišča prve stopnje v prvi točki izreka, se pritožba zavrne in se v tem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Kolikor izpodbija sklep sodišča prve stopnje v drugi točki izreka, pa se pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v tem izpodbijanem delu razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod prvo točko izreka sklenilo, da na strani dolžnika vstopi v izvršbo nov dolžnik C. C., d. d., L. ..., C., pod drugo točko izreka pa je odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi In 455/2012 z dne 23. 8. 2012, prekine z dnem 2. 8. 2012.

V 17. 10. 2012 po pooblaščenki vloženi pritožbi upnik uveljavlja bistvene kršitve postopkovnih določb, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava in navaja, da je nevzdržno, da sodstvo dopušča takšne malverzacije na škodo upnikov, kot je možno razbrati iz izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje. Po pravilih insolvenčne zakonodaje je namreč dolžniku v insolvenčnem postopku dovoljeno opravljati le tekoče posle v zvezi z opravljanjem dejavnosti, prepovedani pa so vsi posli, ki presegajo okvir rednega poslovanja. Ni jasno, kako bo lahko pravosodje javnosti pojasnilo, da je dopustilo pripojitev dolžnika k insolvenčnemu dolžniku, ob dejstvu, da je vsakomur jasno, da tak posel presega okvire rednega poslovanja insolvenčnega dolžnika. S tem sta se združili dve različni premoženjski masi, ki bi morali biti ločeno namenjeni poplačevanju upnikov dveh različnih dolžnikov, kar evidentno škodi upnikom C. I. C., d. o. o. Prevzem dolga ne sme biti opravljen na škodo upnika, če ta s tem ne soglaša. Sam pa nikoli ni dal soglasja k čemu takemu. Posli, ki presegajo okvir rednega poslovanja, v kar statusne spremembe vsekakor sodijo, je proti upnikom brez pravnega učinka, zato ni bilo nobene podlage, da bi sodišče prve stopnje sprejelo sklep o prekinitvi postopka. Ker posel pripojitve nima pravnega učinka za upnike, ni pogojev za prekinitev postopka ter je postopek izvršbe potrebno nadaljevati, in to na premoženju C.I. C., d. o. o., na katerega je bila dovoljena izvršba. Tudi če bi bili pogoji za prekinitev postopka podani, je sklep sodišča prve stopnje nezakonit, saj določa, da se postopek prekine že z dnem 2. 8. 2012. Na ta dan je C. I. C., d. o. o. še vedno obstajal in ni bil v nobenem insolvenčnem postopku, vsaj do 5. 9. 2012 ne, ko je bil izbrisan iz sodnega registra. Torej, čeprav bi obstajali pogoji za sprejem sklepa o prekinitvi postopka, ti pogoji zanj v najslabšem primeru niso nastali pred 5. 9. 2012. Posledice pripojitve nastanejo od pripojitve dalje, ne pa za nazaj. Zato ne more biti nobenih sprememb v procesnem ter materialnopravnem smislu v nobenem primeru pred 5. 9. 2012 in tudi prekinitve postopka ne. Sklep sodišča prve stopnje je prav tako nezakonit v drugi točki izreka, da se prekine izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi In 455/2012 z dne 23. 8. 2012. V tej zadevi mu ni bil izdan sklep s takšno opravilno številko in s takšnim datumom. Njegova izvršba se vodi na podlagi sklepov z drugima opravilnima številkama ter z drugima datumoma, in sicer VL 73724/2012 z dne 25. 5. 2012 ter In 366/2012 z dne 19. 6. 2012. Zahteva tudi povračilo stroškov pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi po poteku 8 dnevnega roka od njihove odmere dalje do plačila.

Sodišče prve stopnje je dolžniku dne 19. 12. 2012 vročilo pritožbo upnika v odgovor in ga z dopisom z dne 18. 12. 2012 (listna št. 38 spisa) pozvalo, da lahko v roku 8 dni vloži odgovor na pritožbo. Dolžnik bi tako moral odgovor na pritožbo vložiti najkasneje 27. 12. 2012. Ker pa ga je poslal sodišču prve stopnje po pošti priporočeno šele 28. 12. 2012, ga je poslal prepozno. Pritožbeno sodišče zato dolžnikovih navedb v odgovoru na pritožbo ni upoštevalo.

Pritožba je delno utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil prvotni dolžnik C. I. C., d. o. o. 5. 9. 2012 izbrisan iz sodnega registra zaradi pripojitve k družbi C. C., d. d., ki kot njegova pravna naslednica vstopa v vsa njegova pravna razmerja. Ob upoštevanju (prav:) 580. (in ne 511.) člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki ureja pravne posledice pripojitve, ter na podlagi četrtega odstavka 24. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je na dolžnikovi strani nedvomno izkazano, da je obveznost prvotnega dolžnika prešla na prevzemno družbo in da so tako izpolnjeni pogoji iz četrtega in prvega odstavka 24. člena ZIZ.

Pritožbene navedbe upnika o tem, da sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti pripojitve družbe C.I. C., d. o. o. k družbi C. C., d. d., ker gre za očitno oškodovanje upnikov C. I. C., d. o. o., so za ta izvršilni postopek neupoštevne. Sodišče prve stopnje namreč v obravnavani zadevi ni odločalo o dovolitvi pripojitve oziroma o vpisu te pripojitve v sodni register, temveč je zgolj na podlagi podatkov sodnega registra, ki je javna knjiga, ugotovilo, da je prišlo do prehoda obveznosti prvotnega dolžnika na novega dolžnika, kar pa je sodišče v postopku izvršbe in zavarovanja dolžno upoštevati. Ker je zaradi izbrisa iz sodnega registra 5. 9. 2012 družba C. I. C., d. o. o. prenehala obstajati, izvršbe zoper tega dolžnika ni bilo več mogoče nadaljevati. V takem primeru je možno zgolj nadaljevanje izvršbe zoper pravne naslednike izbrisane družbe. Za varstvo upnikov v primeru pripojitve pa so upnikom na voljo pravna sredstva, ki jih predpisujejo 592. in 594. člen v zvezi z drugim odstavkom 618. člena ZGD-1. Iz navedenih razlogov je upnikova pritožba zoper prvo točko izreka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje neutemeljena. Utemeljeno pa upnik izpodbija drugo točko izreka sklepa, v kateri je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi In 455/2012 z dne 23. 8. 2012, prekine z dnem 2. 8. 2012. Takšen izrek sklepa sodišča prve stopnje je v nasprotju s samim sabo, ker izvršbe, ki je bila dovoljena s sklepom z dne 23. 8. 2012, ni mogoče prekiniti z dnem 2. 8. 2012, saj na ta dan izvršba sploh še ni bila dovoljena. Prav tako je takšen izrek izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje v nasprotju z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje, saj je v prvi točki obrazložitve navedeno, da je sodišče prve stopnje s sklepom In 366/2012 z dne 19. 6. 2012 dovolilo predlagano izvršbo upnika zoper prvotnega dolžnika C.I. C., d. o. o. Upnik tako v pritožbi utemeljeno navaja, da mu v tej zadevi ni bil izdan sklep s takšno opravilno številko in s takšnim datumom, to pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po štirinajsti točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in s 15. členom ZIZ. Upnik pa v pritožbi tudi utemeljeno trdi, da glede na dejstvo, da je bil prvotni dolžnik C. I. C., d. o. o. izbrisan iz sodnega registra šele 5. 9. 2012 in je vsaj do takrat obstajal, do prekinitve postopka ne more priti že z dnem 2. 8. 2012.

Zato je bilo treba pritožbo: kolikor izpodbija prvo točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, zavrniti kot neutemeljeno in v tem izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ); kolikor izpodbija drugo točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, pa ji ugoditi, sklep sodišča prve stopnje v tem izpodbijanem delu razveljaviti in zadevo v tem obsegu vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (tretja točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje glede svoje odločitve o prekinitvi cit. izvršilnega postopka navesti jasne in med seboj združljive vse razloge o za odločitev odločilnih dejstvih, pri čemer bo moralo tudi paziti, da bo izrek njegove odločbe razumljiv in skladen z njeno obrazložitvijo. Pred tem pa bo še moralo presoditi, kdaj sploh je lahko nastopila prekinitev izvršilnega postopka, glede na to, da je bila družba C. C., d. d. v postopku prisilne poravnave od dne 2. 8. 2012, do izbrisa prvotnega dolžnika pa je prišlo šele 5. 9. 2012.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Datum zadnje spremembe:

01.07.2013

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 484/2013
• VSL sklep Cst 68/2014
• VSL sklep I Cp 3074/2016