Sodba VIII Ips 247/2012


pomembnejša odločba

Jedro

ZKolP v primerih, v katerih je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov (ki pokrivajo različne interese znotraj delodajalčeve organizacije), ne predvideva posebnega kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe. Zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativen sindikat.

Izrek

Revizija se zavrne.

Nasprotna udeleženca krijeta svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za ugotovitev nezakonitosti in neveljavnosti aneksa št. 2 h Kolektivni pogodbi Javnega zavoda RTV Slovenija (Ur. l. RS, št. 108/2008) in objavo pravnomočne sodbe na stroške nasprotnih udeležencev v Uradnem listu RS. Predlagatelj mora nasprotnima udeležencema povrniti njune stroške postopka. Ugotovilo je, da so prvotno kolektivno pogodbo sklenili na strani sindikatov tako predlagatelj kot drugi nasprotni udeleženec ter prvi nasprotni udeleženec na strani delodajalca. Prav tako so vsi sklenili aneks št. 1 dne 1. 7. 2008. Glede aneksa št. 2 so se pogajali, podpisala pa sta ga le nasprotna udeleženca. Izpodbijani aneks je bil zakonito sklenjen v skladu s 6. in 11. členom Zakona o kolektivnih pogodbah (v nadaljevanju ZKolP, Ur. l. RS, št. 43/2006). Za veljavnost aneksa kolektivne pogodbe zadostuje sklenitev z le enim od reprezentativnih sindikatov, ne glede na to, da se s tem poseže na področje, ki zadeva sindikat, ki aneksa ni podpisal. Ker je drugi nasprotni udeleženec reprezentativni sindikat pri prvem nasprotnem udeležencu, je bila veljavno sklenjena kolektivna pogodba, čeprav ji je nasprotoval predlagatelj kot drugi reprezentativni sindikat pri istem delodajalcu.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo predlagateljevo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da aneks velja med strankama podpisnicama, velja pa tudi za vse zaposlene pri prvem nasprotnem udeležencu. Aneksa sta bila sklenjena na podlagi 13. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS, Ur. l. RS, št. 56/2002 in naslednji). Po njem se delovna mesta javnih uslužbencev pri prvem nasprotnem udeležencu uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo, ki jo skleneta v imenu delodajalcev generalni direktor javnega zavoda in v imenu delavcev reprezentativni sindikati v javnem zavodu – kar pa ne pomeni, da morajo kolektivno pogodbo skleniti vsi reprezentativni sindikati v zavodu. Če jo sklene samo eden, je ta veljavna (11. člen ZkolP).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je v skladu s tretjim odstavkom 6. člena ZKolP podpisnik kolektivne pogodbe vsak sindikat, če kot stranka pogajanj nastopa več sindikatov oziroma delodajalcev in ima stranka pogajalsko skupino. Iz 5. člena Konvencije MOD št. 154 ne izhaja, da bi lahko prišlo do sklenitve aneksa k obstoječi kolektivni pogodbi, če jo podpiše le eden od prvotnih podpisnikov pogodbe. S spornim aneksom so bile določene plače za skupino, ki jo zastopa predlagatelj, in delovno mesto člana sveta delavcev, ki ga zaseda predsednik drugega nasprotnega udeleženca. Vprašanje podpisa kolektivne pogodbe je stvar veljavnosti le-te. Sodišče je spregledalo 2. člena Konvencije MOD št. 98, ki izključuje vpliv sindikatov, ki so pod vplivom delodajalcev. Spremembo kolektivne pogodbe lahko sprejmejo samo vsi podpisniki osnovne pogodbe skupaj. Sodišče druge stopnje nekorektno povzema članek Katarine Kresal Šoltes (Delavci in delodajalci, št. 2-3/2011). Iz njega ne izhaja zaključek, da lahko velja aneks št. 2, ker delovna mesta, ki so bila urejena, še niso bila zajeta s prejšnjo kolektivno pogodbo. Aneks št. 2 ureja delovna mesta, ki spadajo med poklice, ki jih zastopa predlagatelj, zato bi se moral z njim strinjati, ne pa da spremembo kolektivne pogodbe doseže sindikat, ki je naklonjen delodajalcu in teh poklicev sploh ne zastopa in predstavlja le manjši del delavcev pri prvem nasprotnem udeležencu. Sodba je v nasprotju z ustavnimi odločbami U-I-61/06, U-I-159/07, U-I-249/10.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena nasprotnima udeležencema, ki predlagata njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Peti odstavek 13. člena ZSPJS določa, da se delovna mesta javnih uslužbencev v javnem zavodu RTV Slovenija uvrščajo v plačne razrede s kolektivno pogodbo, ki jo skleneta v imenu delodajalca generalni direktor javnega zavoda in v imenu delojemalcev reprezentativni sindikati v javnem zavodu. Na podlagi te določbe so predlagatelj in nasprotna udeleženca podpisali aneks št. 1 h Kolektivni pogodbi Javnega zavoda RTV Slovenija (Ur. l. RS, št. 69/2008), v katerem so določili plačne razrede za delovna mesta pri prvem nasprotnem udeležencu v plačnih skupinah G in J. V tej zadevi sporni aneks št. 2 so usklajevali vsi udeleženci, podpisala pa sta ga le prvi in drugi nasprotni udeleženec. V njem so določeni plačni razredi za dodatna delovna mesta (11) v plačnih skupinah G in J.

8. Prvi nasprotni udeleženec je podpisal aneks št. 2 h kolektivni pogodbi kot delodajalec in drugi nasprotni udeleženec kot reprezentativni sindikat pri delodajalcu. V skladu s prvim odstavkom 11. člena ZKolP kolektivna pogodba velja za vse delavce pri delodajalcu oziroma pri delodajalcih, za katere kolektivna pogodba velja, če kolektivno pogodbo sklene en ali več reprezentativnih sindikatov. Nasprotna udeleženca sta kot delodajalec in reprezentativni sindikat sklenila veljavno kolektivno pogodbo po 11. členu ZKolP in 13. členu ZSPJS, zato je predlog za ugotovitev njene nezakonitosti oz. neveljavnosti neutemeljen.

9. ZKolP v primerih, v katerih je pri posameznem delodajalcu več reprezentativnih sindikatov (ki pokrivajo različne interese znotraj delodajalčeve organizacije), ne predvideva posebnega kvoruma za veljavnost kolektivne pogodbe. Zadostuje, da z delodajalcem kolektivno pogodbo sklene en reprezentativen sindikat. Drugi (reprezentativni) sindikati s tem ne izgubijo možnosti za sklenitev drugačne kolektivne pogodbe. Po takšni sklenitvi, ko istočasno posameznega delodajalca zavezuje več kolektivnih pogodb iste vrste na isti ravni, se uporabljajo določbe, ki so za delavce ugodnejše (drugi odstavek 11. člena ZKolP). Urejanje plačnih razredov za določena delovna mesta (posredno organizacije in poslovanja delodajalca) sicer ni običajno v zasebnem sektorju, v javnem sektorju pa ga določa ZSPJS. Jezikovna in sistemska razlaga petega odstavka 13. člena ZSPJS (v povezavi z drugim odstavkom 11. člena ZKolP) tudi ne dovoljujeta razlage, po kateri bi morali prav vsi reprezentativni sindikati pri prvem nasprotnem udeležencu podpisati kolektivno pogodbo, da bi ta lahko veljala.

10. Revident si napačno razlaga tretji odstavek 6. člena ZKolP. Iz tega izhaja, da določi stranka za pogajanja pogajalsko skupino, kadar nastopa kot stranka več sindikatov ali njihovih združenj oziroma več delodajalcev ali njihovih združenj, podpisnik pogodbe pa je vsak od njih. Zakon predpisuje formiranje pogajalske skupine, če je na določeni strani prisotnih več subjektov. Tako se omogoči lažje pogajanje, ki bi bilo lahko sicer oteženo zaradi časovne, prostorske in informacijske koordinacije. Pristojnosti pogajalske skupine se ne raztezajo tudi na sam podpis in sklenitev kolektivne pogodbe, saj ta ni možna samodejno s strani pogajalcev v pogajalski skupini, temveč se mora vsak sindikat posebej odločiti, ali se strinja s predlogom kolektivne pogodbe. ZKolP namreč nadalje v četrtem odstavku 6. člena določa posebno obličnost, da morajo imeti osebe, ki v imenu podpisnikov podpišejo kolektivno pogodbo, za podpis pisno pooblastilo v skladu s statutom ali drugim ustreznim aktom podpisnika. Tretji odstavek 6. člena ZKolP torej določa način pogajanj, oblikovanje pogajalske skupine in podpis končne pogodbe, ki pa ga zakon pridržuje avtonomni odločitvi posameznega sindikata.

11. Revident tekom sodnega postopka ni ponudil ustrezne trditvene podlage, zakaj naj bi prvi in drugi nasprotni udeleženec na nedovoljen način izigrala predlagatelja, zato so revizijski ugovori v tej smeri neutemeljeni.

12. Ker z revizijo uveljavljani razlogi niso utemeljeni, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

13. Ker odgovor na revizijo nasprotnih udeležencev ne vsebuje ničesar bistvenega, je revizijsko sodišče sklenilo tudi, da stroške tega odgovora krijeta sama (155. člen ZPP v povezavi s 165. členom ZPP).

Datum zadnje spremembe:

13.05.2015

Podobni dokumenti:

• VDSS sodba X Pdp 506/2013
• VDSS Sodba X Pdp 5/2022
• Sklep VIII Ips 54/2010